Odvetniki obtoženih so zato na koncu s precej slabe volje od sodnice zahtevali, naj obravnavo prekine, češ da ne gre za priporno zadevo ter da imajo vprašanj za več ur. Čeprav je sodnica na začetku vztrajala, da se zaslišanje nadaljuje, ga je nato prestavila na 4. marec, ko se bo začelo takoj na začetku obravnave.
Nejasen razlog
Obravnava se je sicer začela z branjem dopisa, ki ga je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) poslalo nemškim kolegom, v katerem je kriminalistu Gerhardu Schaffnerju postavilo niz vprašanj. Iz dopisa pa po besedah sodnice ni bilo razvidno, kaj je bil razlog za poslano zaprosilo. Zato je sodišče MNZ prosilo za pojasnilo, ali so prejeli odgovor Nemcev. Na MNZ-ju so pojasnili, da so bili še pred začetkom obravnave v javnosti dani očitki o nekorektnem delu policije, zato so za pojasnilo prosili tudi Nemce. Ti so MNZ-ju odgovorili, da podrobnejših informacij ne morejo dajati, razen če jih zanje zaprosijo sodni organi.

Kako je MNZ dobil izjave tajnega policijskega sodelavca?
Nato je zagovornik Tomaža Žiberta predlagal, da sodišče pridobi celoten spis MNZ-ja s prilogami. Dejal je, da je prejeti dopis nosil številko 15, kar pomeni, da je že prej potekala korespondenca oziroma, da je bilo vsaj 15 dokumentov.

Obramba je zahtevala tudi, da MNZ pojasni, kdaj in kako je dobilo izjavo tajnega policijskega sodelavca, ki jo je obramba predložila izključno sodišču v kazenskem spisu, kamor MNZ nima vpogleda.

Obramba je predlagala še, da se odloži zaslišanje Slodeja, dokler od MNZ-ja ne pridobijo vseh ustreznih dokumentov. Zagovornik Srečka Gabriča Dejan Markovič meni, da je bila policija tako zaskrbljena nad trdnostjo dokazov, da je poskušala vplivati na ključno pričo, Schaffnerja. Predlagal je, da sodišče in tožilstvo policijo opozorita, naj se ne vmešava v tekoči kazenski postopek.

Odvetniki obtoženih zahtevajo natančno kronološko poročilo o tem, kaj se je dogajalo s faksom nemškega kriminalista Schaffnerja od trenutka, ko je sporočilo "prilezlo" iz faksirne naprave na Nacionalnem preiskovalnem uradu, do trenutka, ko je bil preiskovalni sodnici dan predlog za prisluškovanje. Menijo namreč, da Slodej ni dovolj natančo pojasnil, kaj se je dogajalo s faksom.

Šubic je dodal, da je bilo na tokratni obravnavi dokazano, da je v postopku še ena stranka. "Da smo izvedeli, da dopis že imamo, pa se imamo zahvaliti izključno nemški natančnosti, saj so sodišču poslali Schaffnerjev odgovor, čeprav jim ga ne bi bilo treba." Po njegovih besedah skuša policija z vprašanji oblikovati pričo, da zaščiti svoj ugled, kar pa se dogaja na škodo postopka in nevtralnosti sodišča.

Tožilka: Izjave tajnega sodelavca nisem posredovala policiji, čeprav bi jo v skladu s pristojnostmi lahko
Šubic je predlagal tudi, da o vsem, kar je predlagala obramba, odloči sodni senat, pa tudi, ali je primerno, da se - dokler se ne razčisti vloga MNZ-ja in pridobi vsa dokumentacija - sojenje nadaljuje. Sodišče naj odloči tudi, kdaj naj zasliši Schaffnerja, ki mora biti zaslišan pred Slodejem.

Zagovornik Ivana Zidarja Boštjan Penko je opozoril na ogroženost integritete in temeljne delitve oblasti, saj očitno vzporedno kazenskemu postopku izvršilni organ vodi paraupravni postopek z namenom vplivanja na dokaze, na katerih temelji obtožba, in njihovo verodostojnost.
Če bi to, kar počne MNZ, počel kateri izmed obdolžencev, bi bil to razlog za pripor, zato mora sodišče to z odredbo preprečiti, je dejal. Slodej po njegovih besedah MNZ-ja ni seznanil z izjavo tajnega policijskega sodelavca (v kateri tajni policijski sodelavec trdi, da ga je Slodej prisilil, da je nemškemu kriminalistu dal izmišljene podatke o Zidarju), saj jo je prejel šele decembra, dopis pa je bil poslan novembra, kar kaže na to, da je policija izjavo imela že prej. Zato je treba po Penkovih besedah ugotoviti, kdaj in od koga jo je dobila.
Obramba je ob tem izrazila tudi dvom o pristnosti faksa, saj je neustrezno (ne)opremljen z žigom in številom strani. Šubic ob tem ne izključuje možnosti, da je izjavo tajnega policijskega sodelavca policiji posredovalo tožilstvo, zato je zahteval, da se tožilstvo do tega opredeli.

Tožilka je obrambo obtožila, da skuša odmakniti pozornost od bistva obtožnice in da je govorjenje o tretji stranki neosnovano ter da skušajo na zatožno klop postaviti policijo, čeprav ta ves čas dela v skladu s pooblastili. Izjave tajnega policijskega sodelavca ni posredovala policiji, je dejala, čeprav bi ga v okviru svojih pristojnosti lahko.
Spomnila je, da je izjavo tajnega policijskega sodelavca že 22. oktobra lani objavil eden izmed spletnih medijev, kjer jo je dobila tudi sama. Odločno nasprotuje namigovanjem, da tožilstvo podtalno sodeluje s policijo in deluje proti sodišču. Predlagala je, da se vsi predlogi obrambe zavrnejo, saj ne bodo v ničemer pripomogli k postopku.

"MNZ naj Slodeja popolnoma odveže tajnosti"
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je glede razrešitve Slodeja molčečnosti napisala, da Slodej ne more razkriti informacij, saj bi bila s tem ogrožena varnost tajnega policijskega sodelavca, pa tudi varno in učinkovito delo policije. Lahko pa pove, ali je bil omenjeni res tajni policijski sodelavec in kako je potekala izmenjava informacij med slovensko in nemško policijo.

Zagovornik Ivana Krofliča Rafael Mohorko se je na obravnavi vprašal, kateri izmed učbenikov policijske taktike in metodike je tajen, da bodo vedeli česa Slodeja ne smejo spraševati. Penko pa je ob tem poudaril, da je ime tajnega policijskega sodelavca že dalj časa znano javnosti in da ni nikakršnega razloga za njegovo ogroženost, ter da se je tudi sam izpostavil.
Dodal je, da si upa trditi, da se nihče izmed obdolžencev ne bo maščeval, zato naj se MNZ še enkrat odzove in Slodeja odveže tajnosti "na relaciji odnosov Slodej - tajni policijski sodelavec - Schaffner". Obramba je tudi želela vedeti, ali je bilo zraven sklepa o razrešitvi priloženo tudi pooblastilo ministrice, kajti podpisal ga je generalni sekretar MNZ-ja Damjan Lah, medtem ko bi ga po besedah obrambe morala podpisati ministrica.

Sodišče je sicer čez dan odločilo, da zahtevam obrambe ne bo ugodilo, na kar so se odvetniki pritožili, zato je senat znova odločal, a se je znova odločil enako. Med drugim pa je senat sprejel tudi sklep, da bodo Schaffnerja zaslišali prek videokonference, zaprosilo za to pa naj bi v Nemčijo romalo še prihodnji teden. Odvetniki bodo najverjetneje skušali spodbujati tudi odločitev sodnice, da ne obstaja razlog za sum, da je faks ponarejen. Trdijo namreč, da sodnica ni pristojna za to, da odloča in da ne more zavrniti predloga za dokaz.

Pričanji kriminalista in tajnega policijskega sodelavca si nasprotujeta
Tajni policijski sodelavec trdi, da je Slodej želel preganjati Ivana Zidarja, a naj zato ne bi imel dokazov, zato naj bi od njega zahteval, naj mu pomaga. Slodej je dejal, da so izjave domnevnega tajnega policijskega sodelavca neresnične, dodal pa je še, da mu ni nikoli povedal, da bodo kmalu zaprli Ivana Zidarja.

Obramba sicer zahteva še zaslišanje nemškega kriminalista Gerharda Schaffnerja, sodišče pa naj bi odločalo tudi o izločitvi domnevno nezakonito pridobljenih dokazov, kar prav tako zahteva obramba.

Ivanu Zidarju, Hildi Tovšak, Dušanu Črnigoju, Tomažu Žibertu, Ivanu Demšarju, Borutu Farčniku, Srečku Gabriču in Ivanu Krofliču tožilstvo očita sprejemanje in dajanje daril oziroma pomoči pri teh dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Brniku.