Kot je znano, je celjsko okrožno sodišče konec februarja zaradi razžalitve novinarke TV Slovenija Eugenije Carl in nekdanje novinarke, zdaj pa poslanke Mojce Šetinc Pašek, prvaka SDS-a Janeza Janšo obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Po pritožbi je maja višje sodišče prvostopenjsko sodbo potrdilo, Janša pa je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.

Tožnici, Carl in Šetinc Pašek, sta potem zahtevali izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec iz postopka, zdaj pa je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič odločil njima v korist, s pojasnilom, da v konkretnem primeru ni na preizkusu domneva osebne nepristranskosti sodnice, ampak videz nepristanskosti.

Kot izhaja iz obrazložitve, so okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, t. i. odklonitveni razlog za izločitev sodnika. Ta je podan, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni vidik pristranskosti), ali če je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom o sodnikovi nepristranskosti (objektivni vidik pristranskosti).

Ker je sodnica Barbara Zobec poročena z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, ki je februarja 2020 zavrnil tožbo, ki jo je za plačilo odškodnine proti Janši vložila Mojca Šetinc Pašek in ki jo je predtem potrdilo tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče, ter lani zavrnil revizijo enakega postopka, ki ga je proti Janši vložila – in tako kot Šetinc Pašek na prvih dveh stopnjah dobila dosojeno odškodnino – Eugenija Carl, sta omenjeni menili, da bi ta okoliščina lahko vzbudila dvom o nepristranskosti.

"Osebna nepristranskost vrhovne sodnice, ki se vselej domneva, dokler ni dokaza o nasprotnem, ni na preizkusu"

"V konkretnem primeru subjektivna oziroma osebna nepristranskost vrhovne sodnice, ki se vselej domneva, dokler ni dokaza o nasprotnem, ni na preizkusu. Vendar pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi na zunaj. Gre za t. i. zunanji videz nepristranskosti sojenja (objektivni vidik nepristranskosti), v okviru katerega je treba ocenjevati, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Treba je pretehtati, ali obstajajo, popolnoma ločeno od osebnega ravnanja sodnika, določljiva dejstva, ki bi lahko sprožila dvome o njegovi nepristranskosti, pri čemer morajo biti izkazane okoliščine, ki objektivno vzbudijo resen sum v nepristranskost po kriterijih razumnega človeka," je predsednik vrhovnega sodišča zapisal v obrazložitvi.

"Videz nepristranskosti posameznega sodnika v obravnavani zadevi je treba pogledati skozi oči javnosti"

Ocenjuje, da je v okoliščinah omenjenega primera bojazen morebitnega vzbujanja videza nepristranskosti izločevane sodnice, ki jo izpostavlja zahteva za izločitev, "objektivno upravičena". "Ta ocena je bila sprejeta ob upoštevanju izhodiščnih dejstev, da civilni zadevi in obravnavana kazenska, izhajajo iz istega življenjskega (historičnega) dogodka (čivka obsojenca na Twitterju), v vseh sodnih postopkih pa so bile udeležene tudi iste stranke, ki so vse osebe javnega življenja. Videz nepristranskosti posameznega sodnika v obravnavani zadevi je namreč treba pogledati skozi oči javnosti oziroma razumnega posameznika te javnosti, ki v kontekstu sodnih zadev, v katerih so udeležene javne osebe (med drugim tudi prepoznaven politik), izkazuje izrazitejše zanimanje za odločitve in stališča sodišč v teh sodnih postopkih. Ta posameznik dojema, da bo v obravnavani zadevi, tokrat s kazenskopravnega vidika, opravljeno ponovno vrednotenje istega historičnega dogodka v luči trka dveh pravic (varovanja časti in ugleda ter svobode izražanja) kot v civilnih zadevah, pri katerih je sodeloval soprog izločevane sodnice," je še zapisal.