Različni kotički sveta se v decembru odenejo v praznično podobo, saj je zadnji mesec v letu praktično povsod čas, ko se odvijajo različna praznovanja in festivali. Nekateri izmed njih imajo že dolgo brado in tradicijo, ki izvira izpred več stoletij, drugi so precej novodobna pogruntavščina. Nekateri vključujejo ples in petje, drugi neobičajne preobleke. Nekatera praznovanja so čas, ko se ljudje zazrejo vase in potegnejo črto pod preteklim obdobjem, druga se raje ozirajo v prihodnost.

Kateri festivali se decembra odvrtijo v različnih kulturah in verah, si oglejte v fotozgodbi.

BODHIJEV DAN – 8. DECEMBER

Budisti praznujejo bodijev dan v spomin na dan, ko je Buda pod drevesom Bodhi v Indiji dosegel razsvetljenje – "bodhi" namreč pomeni "zbuditi se". Ta praznik je najbolj razširjen na Japonskem, v Južni Koreji in v Vietnamu. Budisti na ta dan molijo, meditirajo, pojejo in razmišljajo o Budovih naukih, nekateri pa drevesa okrasijo s svečami in lučmi. Ta dan je tudi v znamenju prijaznosti in dobrodelnosti, mnogi pa zaužijejo le skromen obrok riža in mleka. Poleg drevesa je simbol bodhijevega dneva tudi kolo dharma – drevo simbolizira Budovo razsvetljenje, kolo pa Budovo učenje.

GOD GVADALUPSKE MARIJE - 12. DECEMBER

Predvsem v Mehiki je 12. december poseben dan, saj ima takrat god gvadalupska Marija, ki je zavetnica Mehike in simbolizira domoljubje in predanost. Na ta dan milijoni vernikov obiščejo baziliko gvadalupske Marije, da bi praznovali dan, ki zaznamuje eno od številnih prikazovanj Device Marije, ki naj bi mu bil po mnenju nekaterih katoliških vernikov leta 1531 priča prvotni prebivalec Mehike Juan Diego. Podoba gvadalupske Marije je v Mehiki množično prisotna, tako na domovih kot v trgovinah in svetiščih. Mehiško svetišče na kraju prikazovanj, na griču Tepeyac v severnem predelu prestolnice Ciudad de Mexico, velja za enega najbolj priljubljenih romarskih krajev na svetu.

PRAZNIK SVETE LUCIJE – 13. DECEMBER

Dan svete Lucije je v krščanskem koledarju praznik, na katerega se verniki spominjajo svete Lucije, mučenke, ki velja za lik svetlobe v najtemnejšem delu leta. Njen god je namreč 13. decembra, ko je po starem julijanskem koledarju najdaljša noč v letu. Lucijo kot svetnico častijo tako katoliški kot pravoslavni kristjani. Ta dan je še posebej pomemben v Skandinaviji, kjer ga zaznamujejo s procesijami in koncerti, na katerih nastopajo pevci, oblečeni v belo, ki nosijo naglavna pokrivala s prižganimi svečami.

ZIMSKI SOLSTICIJ IN YULE – 21. DECEMBER

Decembrski solsticij, ki je na severni polobli znan kot zimski solsticij, zaznamuje najkrajši dan v letu oziroma najdaljšo noč. Takrat v nekaterih deželah na severu Evrope začnejo praznovati yule, praznovanje pa traja še enajst dni zatem. Gre za starodavno pogansko praznovanje, ki izvira iz petega stoletja in je povezano s pripravo na dolge zimske mesece. Številni sodobni običaji, kot so koledovanje in julovsko poleno (nekoč je bilo pravo poleno in ne biskvitno pecivo v obliki polena), izvirajo iz tega starodavnega 12-dnevnega festivala. Poleno zažgejo, ogenj pa na najtemnejši dan v letu prinaša toploto in svetlobo, obenem pa uniči vse težave in nesreče iztekajočega se leta.

HANUKA – PREMIČNI DATUM, LETOS OD VEČERA 25. DECEMBRA DO 2. JANUARJA

Hanuka je judovski praznik luči, ki nima stalnega datuma, ampak vsako leto pade na različne dni. Običajno poteka konec novembra ali decembra, traja pa vedno osem zaporednih dni. V hebrejščini hanuka pomeni "posvetitev". Na ta praznik se Judje namreč spominjajo ponovne posvetitve Drugega templja v Jeruzalemu. Zgodba o tem izvira iz drugega stoletja pred našim štetjem, ko je Selevkidsko cesarstvo skušalo prisiliti judovsko ljudstvo, da sprejme grške tradicije in verovanja. Majhna skupina Judov se je kljub slabi oborožitvi uprla kraljevemu ukazu in zaščitila svoj tempelj. Ko so šli prižgat svetilke v tempelj, so našli olje, ki je zadostovalo le za en dan. Vendar je po zgodbi o čudežu olje zadostovalo za osem dni, zato je hanuka osemdnevni praznik. Hanuka se praznuje s posebnimi molitvami in jedmi, vsak večer pa poteka obred prižiganja sveč v svečniku, imenovanem menora. V menori je lahko devet plamenov, od katerih se eden uporablja za prižiganje drugih sveč. Menora se običajno postavi na okno ali vrata. Ker je bilo v čudež vključeno olje, Judje za hanuko tradicionalno jedo hrano, ocvrto v olju.

KWANZAA – OD 26. DECEMBRA DO 1. JANUARJA

Kwanzaa, ki so jo na pobudo Maulane Karenge prvič praznovali v Kaliforniji leta 1966, je vsakoletno praznovanje afroameriške zgodovine in kulture, ki se zaključi s skupno pojedino. Praznovanje običajno vključuje ples, nastope in prižiganje sveč, v tednu praznovanja pa družina in prijatelji skupaj praznujejo, se zahvaljujejo in si izmenjujejo darila. Kwanzaa traja točno sedem dni, saj ima sedem temeljnih vrednot: enotnost, samoodločanje, skupno delo in odgovornost, ekonomsko sodelovanje, namen, ustvarjalnost in vero. Podobno kot pri hanuki tudi pri kwanzai poteka obred prižiganja sveč, a namesto menore uporabljajo svečnik, imenovan kinara. Ima sedem sveč – eno črno na sredini, tri rdeče na levi in tri zelene na desni strani. Rdeče sveče predstavljajo preteklost, zelene prihodnost, črna sveča pa označuje enotnost med ljudmi afriškega rodu. Vsako noč prižgejo eno.

BOXING DAY – 26. DECEMBER

Boxing day je britanska tradicija, ki poteka dan po božiču. Izvira iz 19. stoletja, ko je na prestolu vladala kraljica Viktorija. Takrat je bil to dan, ko so Britanci iz višjih slojev poleg daril služabnikom in delavcem podarili tudi prost dan. Od takrat se je praznik razvil v priložnost za obdarovanje. Na ta dan se tako številni na Otoku, pa tudi v nekaterih drugih državah Commonwealtha odpravijo na tradicionalne praznične nogometne tekme ali po nakupih. Za Britance je namreč to dela prost dan, so pa trgovine odprte, začnejo se tudi velike pobožične razprodaje.

OMISOKA – 31. DECEMBER

Praznik omisoka izvira iz obdobja edo v zgodovini Japonske, ki je trajalo med letoma 1603 in 1867. Gre za japonsko praznovanje zadnjega dne v letu. Na ta dan opolnoči
v budističnih templjih po vsej državi menihi 108-krat udarijo po zvonovih, saj verjamejo, da mora človek premagati 108 zemeljskih strasti, da bi dosegel razsvetljenje. Na praznik običajno jedo ajdove rezance, kar naj bi bil srečen in zdrav način za začetek novega leta. Nasprotno pa naj bi tisti, ki ne pojedo vseh rezancev, imeli v naslednjem letu smolo z denarjem. Družinski člani se za praznike običajno vrnejo domov, vse priprave na novo leto, vključno z gospodinjskimi opravili in čiščenjem, pa morajo biti končane do praznika omisoka.