Nobeni športnici v zgodovini ni uspelo osvojiti več olimpijskih medalj. Na trojih olimpijskih igrah jih je osvojila kar 18 oziroma v povprečju šest na olimpijado. Postala je tudi prva športnica, ki je osvojila najmanj eno medaljo na trojih različnih olimpijskih igrah.

Devetkrat je postala olimpijska zmagovalka, petkrat je osvojila srebro in še štirikrat bron. Seznam medalj se še poveča, če upoštevamo svetovna (14 medalj; devet zlatih, štiri srebrne in bronasta) ter evropska prvenstva (14 medalj; sedem zlatih, šest srebrnih in bronasta).

Dolgo, pravzaprav od leta 1964 do 2012, je bila športnica z največ osvojenimi olimpijskimi odličji. Leta 2012 jo je v Londonu prehitel ameriški plavalec Michael Phelps, ki je absolutni rekorder z 28 olimpijskimi odličji. Edina športnica, ki ji je uspelo osvojiti devet olimpijskih naslovov, je bila ameriška plavalka Katie Ledecky, ki je do danes osvojila 14 kolajn, od teh devet zlatih, štiri srebrne in bronasto.

Odskočna deska SP v Rimu 1954

Latinina se je rodila 27. decembra 1934 v Hersonu v Ukrajini. Med drugo svetovno vojno je izgubila očeta, ki je bil ubit v bitki za Stalingrad. Najprej je trenirala balet, nato pa se je povsem posvetila gimnastiki, ki je postala njena velika ljubezen. Leta 1953 je končala srednjo šolo in se preselila v Kijev, kjer je študirala na politehničnem inštitutu, a ljubezen do športa je bila na koncu močnejša. Pri 19 letih je leta 1954 debitirala na mednarodni ravni, svetovnem prvenstvu v Rimu, in osvojila zlato medaljo v ekipni konkurenci.

Olimpijski krst v deželi tam spodaj

Dve leti pozneje, torej leta 1956, je prvič nastopila na olimpijskih igrah. V Melbournu je osvojila zlato medaljo v mnogoboju. V finalih je zasedla prvo mesto še v preskoku in na parterju, drugo na bradlji ter četrto mesto na gredi. Sovjetsko zvezo je popeljala tudi do zmage na ekipni tekmi, na orodjih je bila v ekipni konkurenci tretja.

Sinonim za gracioznost in natančnost

V naslednjih letih je telovadka, ki je slovela po gracioznosti in natančnosti, Sovjetsko zvezo pomagala postaviti na gimnastični zemljevid, iz svoje domovine je naredila velesilo. V Rimu je na igrah 1960 osvojila tri zlate medalje (ekipna tekma, mnogoboj in parter), dve srebrni (dvovišinska bradlja in gred) ter bron (preskok). Na svojih zadnjih igrah v Tokiu je dodala še šest medalj: dve zlati (ekipna tekma, parter), dve srebrni (mnogoboj in preskok) ter dve bronasti (dvovišinska bradlja in gred).

Neprekosljiva tudi v trenerskih vodah

Po svetovnem prvenstvu leta 1966 je naznanila konec športne poti, a kljub vsemu je ostala zvesta gimnastiki, saj je postala glavna trenerka ekipe Sovjetske zveze – tega položaja se je oklepala do leta 1977. Pod njenim vodstvom je ekipa Sovjetske zveze osvojila zlato medaljo na naslednjih treh olimpijskih igrah: v Ciudadu de Mexicu leta 1968, Münchnu leta 1972 in Montrealu leta 1976. Štiri leta pozneje je na igrah v Moskvi med drugim organizirala tudi gimnastično tekmovanje.

V javnosti se v zadnjih letih redko pojavlja, je pa lani javno spregovorila o tekmovanju ruskih športnikov pod nevtralno zastavo na olimpijskih igrah zaradi ruske invazije v Ukrajini in ga označila za "nepatriotskega".