Josep Borrell. Foto: Reuters
Josep Borrell. Foto: Reuters

"Če želimo biti relevantni glede Kitajske kot vzhajajoče velike sile, morajo biti članice enotnejše in ravnati v skladu s skupno politiko," je povedal Borrell.

O tej skupni politiki v Stockholmu razpravljajo zunanji ministri držav članic, ki bodo pripravili razpravo voditeljev članic EU-ja o tem na vrhu konec junija.

Dokument, ki so ga pripravile službe zunanjepolitičnega predstavnika, obsega tri vidike, je pojasnil Borrell. Eden od teh je obravnava Kitajske kot partnerja. Poleg tega je Kitajska tekmica, tretji vidik pa so različni ekonomski in politični sistemi, ki jih imata EU in Kitajska.

"Ključni besedi sta sodelovanje in zmanjšanje odvisnosti," je dejal Borrell. Bruselj po njegovem mnenju ne more prekiniti odnosov s Pekingom, saj vrednost dnevne trgovinske menjave med EU-jem in Kitajsko znaša 2,7 milijarde evrov.

EU zahteva vplivanje Kitajske na Rusijo

Med strateškimi izzivi v odnosih med EU-jem in Kitajsko je navedel Tajvan in rusko agresijo v Ukrajini. "Glede Tajvana naše stališče ostaja v skladu s politiko ene Kitajske. Želimo sodelovati s Kitajsko in ZDA, da bi ohranili status quo in umirili napetosti v Tajvanski ožini, ki je zelo pomembna za svetovno trgovino, še posebej pa za nas," je dejal.

Glede vojne v Ukrajini pa je dejal: "Ne moremo imeti normalnih odnosov, če Kitajska ne uporabi močnega vpliva na Rusijo, da bi ustavila to vojno".

Na vprašanje, ali se boji morebitnega odziva Pekinga na uvedbo sankcij proti kitajskim podjetjem, ki jih predvideva predlog komisije za 11. sveženj sankcij proti Rusiji, je odgovoril, da odločitev glede tega še ni bila sprejeta.

"To je predlog za omejitvene ukrepe na področju trgovine med Evropo, Kitajsko in Rusijo. Ni še odločitve, članice bodo o tem razpravljale v prihodnjih dneh in potem bo Svet EU-ja sprejel odločitev," je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije.

Borrell napovedal nadaljnjo podporo Ukrajini

Zunanji ministri EU-ja, med njimi državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Marko Štucin, bodo govorili tudi o nadaljnji podpori Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo.

"Jasno je, da moramo še naprej podpirati Ukrajino, in to na dolgi rok. Ne gre samo za dobave streliva za boje v prihodnjih dneh," je povedal Borrell. Ruski predsednik Vladimir Putin mora po njegovih besedah "razumeti, da se ne bomo utrudili".

Ministrom držav članic se bo v soboto predvidoma pridružil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

Peking: Moramo se upreti miselnosti hladne vojne

Kitajska in Evropa se morata skupaj upreti miselnosti hladne vojne, je danes na Norveškem izjavil kitajski zunanji minister Čin Gang.

"Nekateri ljudje stopnjujejo naracijo o demokraciji proti avtokraciji in gredo celo tako daleč, da bi radi imeli novo hladno vojno. Če bo nova hladna vojna, bodo posledice še bolj katastrofalne kot prej in bodo resno škodile odnosom med Kitajsko in Evropo," je dejal Čin.

Prav tako je kitajski zunanji minister, ki je v preteklih dneh že obiskal Nemčijo in Francijo, izrazil zaskrbljenost zaradi razmer v Ukrajini ter vnovič pozval k miru in iskanju politične rešitve.

Kitajska bo od ponedeljka dalje v Ukrajino, Rusijo, na Poljsko, v Nemčijo in Francijo poslala posebnega odposlanca Li Huija, nekdanjega kitajskega veleposlanika v Rusiji med letoma 2009 in 2019.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Vang Venbin je pojasnil, da je cilj Lijevega potovanja v omenjene države "komunikacija z vsemi stranmi o politični rešitvi ukrajinske krize".

"Potovanje prav tako kaže na zavezanost Kitajske k spodbujanju miru in pogovorov. Kitajska je pripravljena še naprej igrati konstruktivno vlogo pri doseganju večjega mednarodnega soglasja o prekinitvi ognja, prenehanju vojne, začetku mirovnih pogovorov in preprečevanju zaostrovanja razmer," je še dodal.

Kitajska se glede vojne v Ukrajini vseskozi trudi kazati kot nevtralna. Voditelj Ši Džinping, ki ruske invazije doslej ni obsodil, je aprila opravil prvi telefonski pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim po začetku vojne.

Pred tem je Peking februarja predstavil svoj mirovni načrt za Ukrajino, ki pa je naletel na kritike Zahoda na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem izključno v korist Rusije. V Kijevu medtem ostajajo odprti za posredovanje Kitajske.