ZDA že imajo močno vojaško prisotnost na območju. Na fotografiji patrulja rušilca USS Milius (DDG 69) na nerazkriti lokaciji v Tajvanskem prelivu. Foto: Reuters
ZDA že imajo močno vojaško prisotnost na območju. Na fotografiji patrulja rušilca USS Milius (DDG 69) na nerazkriti lokaciji v Tajvanskem prelivu. Foto: Reuters

Prvi diplomat Unije se je v kolumni za časopis Journal Du Dimanche razpisal o "gospodarski, poslovni in tehnološki" pomembnosti Tajvana za EU. "Zato pozivam evropske mornarice, naj patruljirajo v Tajvanskem prelivu, da pokažejo zavezanost Evrope svobodi plovbe na tem absolutno ključnem območju," je zapisal.

Josep Borrell. Foto: Reuters
Josep Borrell. Foto: Reuters

Razmere v Tajvanskem prelivu so napete. Kitajska je pred dvema tednoma na območju okoli Tajvana izvedla vojaške vaje, ki so vključevale tudi simulacijo napada in zapore otoka. Vojaške vaje so sledile obisku predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevina McCarthyja pri tajvanski voditeljici Caj Ingven.

Peking dojema Tajvan kot del svojega zgodovinskega ozemlja in je že večkrat sporočil, da bosta deželi tako ali drugače nekoč znova združeni. Tajvan z uradnim imenom Republika Kitajska ima znotraj načela "ene Kitajske" avtonomno demokratično oblast. Orožje tajvanskim silam sicer zagotavljajo ZDA.

Tajvanska voditelja Caj Ingven je prejšnji teden v Tajpeju sprejela tudi predstavnike ameriške gospodarske zbornice. Foto: Reuters
Tajvanska voditelja Caj Ingven je prejšnji teden v Tajpeju sprejela tudi predstavnike ameriške gospodarske zbornice. Foto: Reuters

Zunanjepolitični predstavnik Unije Borrell je s kolumno za francoski časopis še okrepil svoja stališča do Tajvana. "Ukrepanje (Kitajske) proti Tajvanu je treba nujno zavrniti, ne le zaradi moralnih razlogov. Tudi zato, ker bi bilo to v gospodarskem smislu za nas izjemno resno, saj ima Tajvan strateško vlogo pri proizvodnji najnaprednejših polprevodnikov," je v torek nagovoril Evropski parlament med debato o Kitajski.

Macron: EU v primeru konflikta ne sme slediti ZDA

Mnenja glede Tajvana znotraj Unije očitno niso enotna. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po obisku na Kitajskem dejal, da EU ne bi smel "slediti" ZDA v primeru konflikta s Kitajsko glede Tajvana. Njegove besede so sprožile nekaj zgražanja v ZDA in EU-ju.

Yoon: Vprašanje Tajvana je svetovno

Razmere v Tajvanskem prelivu se zapletajo tudi širše od odnosov med ZDA in Kitajsko. "Tajvansko vprašanje ni le vprašanje med Kitajsko in Tajvanom, ampak je, tako kot vprašanje Severne Koreje, svetovno vprašanje," je v intervjuju za Reuters pred kratkim povedal južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol in Peking posredno obtožil, da želi spreminjati obstoječi status quo s silo, poroča Guardian.

Južnokorejski predsednik med intervjujem za Reuters. Foto: Reuters
Južnokorejski predsednik med intervjujem za Reuters. Foto: Reuters

Kitajska je izjave v kontekstu politike "ene države" označila za "popolnoma nesprejemljive" in vložila protest pri južnokorejskem veleposlaniku. "Znano dejstvo je, da sta vprašanje Korejskega polotoka in vprašanje Tajvana povsem različni po naravi ter po zemljepisni širini in dolžini ter sploh nista primerljivi," je sporočil namestnik kitajskega zunanjega ministra Sun Vejdong.

Predsednik Gvatemale na obisku Tajvana

V soboto je v Tajvan pripotoval predsednik Gvatemale Alejandro Giammattei, ki bo nagovoril kongres, obiskal tehnološka podjetja in promoviral gvatemalsko kavo. "V Tajvan gremo tudi zato, da pošljemo svetu jasno sporočilo, da imajo države pravico do samoupravljanja," je dejal pred obiskom.

Tajvan si trenutno prizadeva okrepiti diplomatske vezi z državami Latinske Amerike. Voditelja Caj Ingven je pred dvema tednoma v Guatemala Cityju obljubila pomoč "demokratičnim partnerjem", nato pa obiskala še Belize. Gre za zadnji srednjeameriški državi, ki sta ohranili diplomatske vezi s Tajvanom, potem ko je Honduras marca prekinil stike in jih vzpostavil s Pekingom.