"Znatna rast inflacije in cen energije, skupaj z motnjami v dobavni verigi in na trgu dela, zavira rast," je ob predstavitvi napovedi dejal izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Negativno na rast vpliva tudi hitro širjenje koronavirusne različice omikron.

Komisija je v primerjavi z jesensko v zimski napovedi oceno rasti za območje evra in EU-ja za letos znižala za 0,3 odstotne točke, na štiri odstotke. Za prihodnje leto pa jo je za 0,3 odstotne točke izboljšala, za območje evra na 2,7 odstotka, za EU pa na 2,8 odstotka.

Do konca leta rast v vseh članicah na raven pred pandemijo

EU je v tretjem četrtletju lanskega leta dosegel raven bruto domačega proizvoda (BDP) izpred pandemične krize, do konca tega leta naj bi to dosegle tudi vse članice Unije, ocenjuje Evropska komisija.

Na rast še vedno bistveno vpliva pandemija covida-19, številne članice so pod precejšnjimi pritiski zaradi obremenjenih zdravstvenih sistemov in omejitvenih ukrepov, motenj v dobavnih verigah, tudi pomanjkanja polprevodnikov. Poleg tega bodo cene energije ostale visoke dlje, kot se je pričakovalo lani jeseni.

Komisija precej zvišala napoved inflacije

Tudi tokrat je tako v središču pozornosti inflacija, ki dosega rekordne ravni. Letna stopnja inflacije v območju z evrom je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat januarja znašala 5,1 odstotka.

Komisija je v primerjavi s prejšnjo, novembrsko napovedjo danes znatno zvišala napoved glede inflacije, in sicer za območje evra za 1,3 odstotne točke, na 3,5 odstotka, za EU pa za 1,4 odstotne točke, na 3,9 odstotka. V prihodnjem letu naj bi se stopnja inflacije v območju evra znižala na 1,7 odstotka, v EU pa na 1,9 odstotka.

Občutna rast inflacije je po navedbah komisije posledica učinkov visokih cen energije in tudi širših inflacijskih pritiskov na druge kategorije blaga.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.