V predlogu proračuna odobrena plačila znašajo 137,9 milijarde evrov, kar je devet milijard ali 6,8 odstotka več kot letos, odobrene obveznosti pa 150,9 milijarde evrov, kar je dva odstotka več kot letos.

V Bruslju zatrjujejo, da je to predlog proračuna za spodbujanje rasti in zaposlovanja, kar Evropa, ki jo pestita recesija in rekordna brezposelnost, najbolj potrebuje. Levji delež proračuna - 62,5 milijarde evrov - je tako namenjen za spodbujanje rasti in zaposlovanja.

Za strukturne in kohezijske sklade naj bi bilo v prihodnjem letu namenjenih 49 milijard evrov, kar je skoraj 12-odstotno zvišanje v primerjavi z letos. Za vseživljenjsko učenje pa naj bi EU naslednje leto porabil 1,2 milijarde evrov, kar je okoli 16-odstotno zvišanje.

Bruselj predlaga bistveno zvišanje sredstev za raziskave in inovacije - za raziskovalne programe devet milijard, kar je 28-odstotno zvišanje v primerjavi z letos, za konkurenčnost in inovacije pa 546,4 milijona evrov, kar je skoraj 50-odstotno zvišanje.

Nekaterim članicam proračun ne ustreza
Po dozdajšnjih izkušnjah članice EU-ja nad predlogom za skoraj sedemodstotno zvišanje evropskega proračuna ne bodo navdušene, saj morajo same v krizi močno klestiti nacionalne proračune. Velika Britanija, Francija in Nemčija naj bi predlog komisije že zavrnile kot nesprejemljiv.

A evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski to vidi drugače: "V zdajšnjih razmerah so nacionalni proračuni in proračun EU-ja bolj kot kdaj koli dopolnilni plati istega kovanca. Medtem ko se članice Unije soočajo z bolečimi, a nujnimi rezi, se proračun EU-ja osredotoča na naložbe in tako deluje kot protikrizni sveženj."

Skoraj sedemodstotno zvišanje proračuna komisar pojasnjuje z dvema razlogoma. Prvi je dejstvo, da gre za zadnji letni proračun v večletnem finančnem okviru, ko plačila vselej strmo narastejo, saj se končujejo številni večletni projekti.

Račune je treba plačati
Drugi razlog pa je po njegovih besedah to, da je bil v preteklih letih sprejet proračun z manj sredstvi, kot jih je EU potreboval, kar je imelo učinek snežne kepe neplačanih računov. "Ko dobiš račun za elektriko ali vodo, ga moraš plačati, tudi če varčuješ," je ponazoril.

Poleg tega v komisiji zatrjujejo, da je njihov predlog močno osredotočen na varčevanje in učinkovitost stroškov. Plačila so posledica zavez iz preteklosti, zato komisija, da bi se izognila bistvenemu zviševanju proračuna v prihodnje, predlaga le dvoodstotno zvišanje odobrenih obveznosti, omejeno na raven inflacije.

Poudarjajo tudi, da prinaša predlog proračuna zamrznitev upravnih stroškov komisije, saj predvideva enoodstotno krčenje osebja, kar je prvi korak k cilju za petodstotno zmanjšanje osebja v petih letih.

Predlog proračuna sicer ne vključuje stroškov po vstopu Hrvaške v EU, ki je predviden sredi prihodnjega leta.

Letni proračun EU-ja vselej znaša okoli odstotek bruto nacionalnega dohodka EU-ja. V letošnjem proračunu odobrena plačila znašajo 129 milijard evrov.