"To je edina pot, da se država izvije iz krize. Pot ne bo lahka," je ob predstavitvi dela nove vlade v parlamentu dejal Aleksis Cipras. Napovedal je, da bodo morali njegovi sodržavljani "stisniti zobe" in da se namerava po izpolnitvi pogojev z upniki pogajati tudi o prestrukturiranju državnega dolga.

Nova grška vlada pod starim novim premierjem za izpolnitev nalog nima veliko časa; kmalu bo morala izvesti privatizacijo in obsežno reformo davčnega sistema ter pokojninsko reformo. Samo v tem primeru Atene lahko upajo na tretje posojilo upnikov, ki so junija privolili v 86 milijard evrov vredno posojilo.

Izpolnjeni pogoji za naslednji obrok oktobra
Prav zato so finančni ministri držav v območju evra danes v Luksemburgu pregledali izvajanje tretjega programa.

Razprava je bila osredotočena predvsem na tri milijarde evrov, ki so še ostale na voljo v okviru prve tranše. V območju evra pričakujejo, da bo Grčija pogoje za naslednji finančni obrok dveh milijard evrov izpolnila do sredine oktobra, zato so pripravili seznam zelo podrobnih ukrepov, ki jih mora Grčija izpolniti za naslednji dve milijardi evrov. Nato pa bo treba konec oktobra zelo hitro pripraviti še drugi seznam ukrepov, ki bodo pogoj za izplačilo še preostale milijarde.

Opozorilo
Grčija je sicer danes iz Luksemburga dobila opozorilo, da jo čaka še precej dela in da časa ni veliko, zato naj se podviza, a tudi besede spodbude in zaupanja, da bo druga Ciprasova vlada spoštovala svoje zaveze.

Prva misija institucij - Evropske komisije, Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada in reševalnega sklada ESM -, ki preverjajo uresničevanje pogojev v zameno za finančno pomoč, naj bi se začela ta mesec. Ugotovitve te misije bodo ključne, saj so posojilodajalci Grčiji obljubili, da bodo po prvem uspešnem pregledu izvajanja programa razpravljali o občutljivem vprašanju lajšanja ogromnega grškega dolga. Poleg tega bo uspešno končan pregled sprožil dokapitalizacijo grških bank.

Upniki so Grčiji v prvi tranši, dogovorjeni avgusta ob potrditvi tretjega programa pomoči, namenili 26 milijard evrov. Deset milijard evrov je šlo na poseben račun pri evropskem reševalnem skladu ESM za ukrepe za stabilizacijo bank, 13 milijard pa so Atene dobile takoj.