Delegacija parlamenta je končni kompromisni predlog zavrnila z veliko večino, glavni kamen spotike pa je bilo odstopanje od 48-urnega delovnega časa. Direktiva namreč omejuje delovni teden na 48 ur, članicam pa pod določenimi pogoji dovoljuje odstopanje od tega načela. V veljavi tako ostaja trenutna direktiva.

"Na žalost tudi po petih letih pogajanj ni bilo mogoče doseči dogovora. Delegacija parlamenta je podala več predlogov o odstopanju od 48-urnega delavnika, da bi ta postal začasen in bi ga uporabljali le v izjemnih primerih. Odstopanje ne more biti večno. Za Svet je bil vsak poskus konca določila o odstopanjih nesprejemljiv," je dejala vodja parlamentarne delegacije Mechtild Rothe.

Cercas: Puščamo odprte možnosti za prihodnost
Parlamentarni poročevalec o direktivi Alejandro Cercas, ki je igral glavno vlogo pri oblikovanju predlogov parlamenta, pa je dejal, da je žalostno, da niso dosegli kompromisa, "vendar pa bi slab kompromis poslabšal položaj delavcev na splošno in zdravnikov še posebej". "Pustili smo odprte možnosti za prihodnost in upamo na rešitev tega vprašanja z novo Evropsko komisijo in novim sklicem Evropskega parlamenta," je še dodal Cercas.

Nad neuskaditvijo je bil razočaran tudi poročevalec v senci druge največje politične skupine v parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), Jose Silva Peneda: "Kljub vsem prizadevanjem parlamenta je odločitev Sveta jasen dokaz tega, da želi manjšina držav članic pokopati nekatere od temeljnih vrednot, ki obstajajo že od vsega začetka evropskega socialnega modela."

Poleg omejitve delovnega časa pa Svet in parlament nista uspela zbližati stališč še pri vprašanjih vrednotenja neaktivnega dela dežurstva in tega, ali se 48-urna omejitev šteje na vsako posamezno pogodbo o delovnem razmerju ali na vse morebitne pogodbe, ki jih sklene neki delojemalec.

Nečas: Izid pogajanj je pod vplivom prihajajočih volitev
Na drugi strani pa predsedujoča EU-ju, Češka, obžaluje, da ni prišlo do dogovora, ki bi po njihovem prepričanju okrepil varnost delojemalcev. "Izid pogajanj je bil brez vsakršnega dvoma pod vplivom prihajajočih volitev v EP. V teh okoliščinah poslanci niso bili pripravljeni sprejeti sporazuma, ki bi sicer izboljšal položaj delojemalcev in hkrati pripeljal do prožnejšega trga delovne sile, kar Evropa v času krize potrebuje," je dejal češki minister za delo in socialne zadeve Petr Nečas.

Nečas je še zatrdil, da trenutna direktiva omogoča v skrajnih primerih tudi 78-urni delovnik in da je parlament zavračal predlog držav članic za omejitev odstopanja na 60 oziroma 65 ur. Možnost odstopanja po njegovih besedah izkorišča že 15 držav članic, zaradi zavrnitve spremembe direktive o delovnem času pa bo zdaj to možnost uporabljalo še več držav, še posebej v sektorjih, kjer so v to delodajalci zaradi značilnosti delovnih mest prisiljeni.

"Več držav članic bo uporabljalo odstopanje, težje bo to določilo odpraviti v prihodnosti. Parlament je vztrajal pri ideologiji in ni želel upoštevati politične in ekonomske realnosti," je še dodal Nečas in odgovornost za neuspeh pogajanj pripisal parlamentu.

V veljavi ostaja zdajšnja direktiva
V veljavi tako ostaja trenutna direktiva, čeprav se lahko Evropska komisija, ki je spremembe predlagala septembra 2004, odloči, da pripravi povsem nov predlog sprememb. Ta bo moral upoštevati sodbe Sodišča Evropskih skupnosti, ki je v letih 2000 in 2003 v dveh primerih presodilo, da bi morali delodajalci celoten čas dežurstva, aktiven in neaktiven, šteti v delovni čas.

A. Me.