Pogovori o obsegu in pogojih še potekajo, po zdajšnjih ocenah pa naj bi šlo za od 100 do 200 milijonov evrov. Pogovori po besedah predsednika Evropske investicijske banke Wernerja Hoyerja potekajo odlično. Zelo kmalu pričakuje podpis pogodbe s Slovenijo in predvidoma banko SID. O obsegu posojila in pogojih še ne želi govoriti, a poudarja, "da govorimo o pomembni številki, o trimestnem številu, in ne le o nekaj milijonih". Neuradno se govori o znesku med 100 in 200 milijoni evrov, dokončna številka pa je odvisna tudi od Slovenije.
Ali bo šlo za 20-letna posojila, kakšne bodo obrestne mere in kolikšen bo moratorij za odplačilo, še ne želi komentirati. "Mi lahko postavimo le pogoje slovenskim bankam, predvsem SID-u, kako oni to prelijejo v konkretna posojila gospodinjstvom in malim podjetjem, je odvisno od njih," pravi Hoyer, a prepričan je, da bodo ta ugodnejša, kot bi bila brez sodelovanja EIB-ja. Ta pa se pri tem seveda zavaruje z jamstvom države.
EIB si lahko na mednarodnih kapitalskih trgih izposoja po zelo ugodnih obrestnih merah, in to finančno ugodnost vselej prenese na končne prejemnike; to je prednost EIB-ja pred zasebnimi bankami, je poudaril Hoyer.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša je v ponedeljek govorila o možnosti dolgoročnih posojil za 20 let in več, ki lahko imajo tudi večletni moratorij za odplačevanje z nizko obrestno mero.

In kdaj Slovenija lahko pričakuje denar? Takoj ko bo podpisana pogodba, predstavniki banke so redno v Ljubljani, odgovarja Hoyer: "Obnova daljnovodov in druge energetske infrastrukture mora biti odločna in hitra in pri tem smo pripravljeni sodelovati in čas je ključen."
Poleg novih posojil in pospešitve projektov, ki jih EIB v Sloveniji že podpira, je banka pripravljena ponuditi tudi strokovno in tehnično pomoč, na primer pri obnovi energetske infrastrukture, Slovenija pa je že izrazila tudi željo po pomoči pri pripravi sanacijskega programa za gozdove.
Slovenija pa namerava zaradi katastrofe vključiti v program razvoja podeželja nov, do 20 milijonov evrov vreden ukrep odpravljanja škode v gozdovih in zaprositi za nepovratno pomoč iz solidarnostnega sklada Evropske unije.

V EIB-ju pričakujejo, da bo Slovenija njihovo ponudbo ugodnih posojil za sanacijo škode po ujmi sprejela, in poudarjajo, da je treba pokazati, da Evropa lahko pomaga, ko jo državljani potrebujejo.

Erika Štular, Radio Slovenija, Bruselj/STA