Kompromisom med Evropskim parlamentom in državami članicami tako predvideva 2,91 odstotka več za plačila kot proračun Unije za letos. Parlament je sprva zahteval šestodstotno zvišanje proračuna glede na letos, kompromisno zvišanje pa spremljajo številna politična zagotovila, ki naj bi omehčala parlament.

Med temi zagotovili oz. zahtevami je zahteva o vključitvi parlamenta v pogovore o predlogu prihodnjega večletnega proračunskega okvira in o novem sistemu lastnih sredstev EU-ja, v okviru katerih se pojavlja ideja o evropskem davku.

Članice EU-ja so privolile tudi v zahtevo Evropskega parlamenta po prožnosti proračuna oziroma 0,03 odstotka dodatnih sredstev za nepričakovane razmere, ki bi jih lahko Svet EU-ja v nujnih primerih aktiviral s kvalificirano večino.

Proračun se je tokrat prvič sprejemal v skladu z lizbonsko pogodbo, ki predvideva, da sta Evropski parlament in Svet EU-ja pri sprejemanju enakopravna.

Plan B - "začasnih dvanajst" - ne bo potreben
"Gre za veliko zmago. Postopek ni bil preprost, a nam ga je uspelo izpeljati," je po potrditvi proračuna, za katerega je glasovalo 508 poslancev, 141 jih je bilo proti, 19 pa vzdržanih, poudaril predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek.

S sprejetjem proračuna so se evropski poslanci izognili temu, da bi v EU-ju obveljalo načelo "začasnih dvanajstih", po katerem bi se projekti na mesec financirali z dvanajstino sredstev, ki so bila zanje predvidena v letošnjem proračunu.

Proračun za 2011 največ sredstev namenja kmetijstvu, za katero je predvidenih 56,4 milijarde evrov, sledi regionalna politika z 41,7 milijarde evrov. Za infrastrukturo, raziskave in konkurenčnost bo na voljo skupno 11,6 milijarde evrov, za upravo 8,1 milijarde, za zunanjo politiko pa 7,1 milijarde evrov. Za dejavnosti, ki se bodo začele leta 2011, a se v tem letu ne bodo nujno končale, je predvidenih 141,8 milijarde evrov.