Pod okriljem EU-ja so se v Bruslju v ponedeljek zvečer začeli pogovori med Rusijo in Ukrajino o ceni ruskega plina, ki jih vodi komisar Oettinger, vendar so se končali brez dogovora, tako da naj bi se danes nadaljevali.

Komisarjev obisk Slovenije je bil načrtovan že pred meseci in predvidoma bi se moral sestati z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom ter nagovoriti udeležence Acerjeve konference, ki je letos posvečena izvajanju leta 2011 sprejete evropske uredbe. Glavni namen konference je vnesti več reda na veleprodajni trg energije.

Brez odgovorov na vprašanja o Južnem toku
Slovenska javnost je od komisarja Oettingerja želela slišati pojasnila o nadaljnji usodi projekta gradnje plinovoda Južni tok, ki naj bi potekal tudi čez Slovenijo.

Evropska komisija namreč trdi, da Južni tok ni v skladu s predpisi EU-ja oz. s t. i. tretjim energetskim svežnjem, ki prepoveduje, da bi bila ista družba proizvajalec, distributer in operater plinovoda na območju Unije. Pravni okvir za delovanje plinovoda na ozemlju EU-ja zdaj proučuje delovna skupina strokovnjakov Evropske komisije in Rusije.

Bolgarija je po opozorilih iz Bruslja, da postopki niso v skladu s predpisi EU-ja, ustavila izvajanje projekta. Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj to pomeni za že začete dejavnosti v drugih državah na trasi 2600 kilometrov dolgega plinovoda, ki naj bi potekal pod Črnim morjem čez Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko in Slovenijo do Italije, kraki pa naj bi segli tudi v nekatere druge države.

Ruski energetski velikan Gazprom je z avstrijskim koncernom OMV podpisal memorandum o soglasju glede izvajanja avstrijskega dela plinovoda Južni tok, ki se bo končal v velikem plinskem vozlišču Baumgarten. Ob tem so se pojavila vprašanja in pomisleki, kaj ta dogovor pomeni za slovensko traso plinovoda.

Naporni pogovori v Bruslju
"Pogovarjali smo se o vseh točkah spora, pogovori se bodo nadaljevali," je po več kot sedmih urah pogovorov med ruskim ministrom za energijo Aleksandrom Novakom in njegovim ukrajinskim kolegom Jurijem Prodanom sporočil Oettinger in dodal, da si vse strani prizadevajo, da "pogajanja ne bi zašla na napačno pot".

Izteka rok se namreč, ki ga je Moskva postavila Kijevu za plačilo dolga za plin, v primeru neplačila pa zagrozila z ustavitvijo dobav plina Ukrajini. To bi seveda lahko vplivalo tudi na preskrbo s plinom v EU-ju, ki ruski plin delno dobiva prek Ukrajine.

Oettiner je po prvem krogu pogovorov povedal, da se morata tako ruski kot ukrajinski pogajalec pred nadaljevanjem pogovorov posvetovati vsak s svojim predsednikom. Ukrajinski minister Prodan pa je razložil, da je EU dal nekaj predlogov, o katerih bo ukrajinska stran razmislila.

Gazprom podvojil ceno
Ruski Gazprom je 1. aprila skoraj podvojil ceno plina za Ukrajino, na 485 dolarjev za 1000 kubičnih metrov. Ukrajina, ki si je doslej nabrala kar precej dolgov od neplačane pretekle dobave, pa zahteva, da naj se dobava iz leta 2013, katere dela še ni plačala, obračuna po nižji ceni, 268 dolarjev na 1000 kubičnih metrov.

Skleniti morata tudi dogovor o ceni plina za Ukrajino od junija dalje. Rusija zahteva, da bi se od junija dalje dobava plina obračunavala po 485 dolarjev na 1000 kubičnih metrov plina namesto 268 dolarjev, kar pa Ukrajina zavrača.

Vodja ruskega energetskega velikana Gazprom Aleksej Miller je za določitev cene predlagal mehanizem, po katerem bi ceno plina znižali zaradi znižanja izvoznih davkov, vendar pa bi lahko Rusija kadar koli spremenila davke. Ta mehanizem za Ukrajino ni sprejemljiv, medtem ko je ruski minister Novak poudaril, da gre za konstruktiven predlog.

Rusija tudi vztraja, da mora Ukrajina za plin, dobavljen novembra in decembra lani, plačati 1,45 milijarde dolarjev (1,05 milijarde evrov), za plin, dobavljen aprila in maja letos, pa še 500 milijonov dolarjev. Novak je pogajanja označil za "dolga, a ne sovražna".