Voditelji so potrdili sporazum, ki ureja tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku – ter prehodno obdobje, ki naj bi trajalo do konca leta 2020, a ga bo mogoče podaljšati za največ dve leti.

Ob tem so pozvali Evropsko komisijo, Evropski parlament in Evropski svet, naj storijo vse potrebno, da bo sporazum lahko začel veljati 30. marca prihodnje leto in da bo izstop urejen.

Potrdili so tudi nezavezujočo politično izjavo Unije, da se zagotovi čim tesnejše prihodnje partnerstvo z Veliko Britanijo in postavlja politična podlaga za pogajanja o prihodnjih odnosih. A vsa ključna in najobčutljivejša vprašanja, tudi vprašanje meje na irskem otoku, bo treba v teh pogajanjih še doreči.

Poleg tega so se voditelji glavnemu pogajalcu Unije o brexitu Michelu Barnierju zahvalili za prizadevanja in prispevek k ohranjanju enotnosti sedemindvajseterice med pogajanji. "Zdaj je čas, da vsakdo prevzame svoj del odgovornosti," je ob prihodu na vrh poudaril Barnier. Dogovor je po njegovih besedah nujen korak za gradnjo zaupanja med Združenim kraljestvom in EU-jem za naslednjo stopnjo oblikovanja zgodovinskega in ambicioznega partnerstva. "Ostali bomo zavezniki, partnerji in prijatelji," je poudaril.

"Ni dan za veselje"
Voditelji so ob prihodu na vrh poudarjali, da to ni dan za veselje. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je, kot že večkrat v preteklih dveh letih, znova poudaril, da je brexit tragedija, in dodal, da je to žalosten dan. Francoski predsednik Emmanuel Macron je menil, da to ni dan ne za veselje ne za žalovanje, ter znova pozval k reformam. Brexit namreč po njegovih besedah potrjuje, da Evropa potrebuje prevetritev.

Slavja tako danes ne bo. Prvič, ker nad brexitom v Uniji ni navdušenja. Drugič, ker kalvarije še zdaleč ni konec. Naslednji korak bo najzahtevnejši – potrjevanje dogovora v britanskem parlamentu. Tudi če ta dogovor potrdi, sledijo še zahtevna pogajanja o prihodnjih odnosih. Če britanski parlament dogovora ne potrdi, pa je neznank še ogromno.
V soboto je vladajoča severnoirska stranka Ulstrski unionisti (DUP), ki je že vseskozi kritična do dogovora, sporočila, da bo glasovala proti njemu. Proti dogovoru so tudi opozicijski laburisti, več deset članov stranke Mayeve pa je tudi nakazalo, da ne bodo glasovali za.

O tem, kaj se bo zgodilo, če britanski parlament dogovora ne potrdi, nihče ne želi ugibati. Predsednik komisije je v odgovoru na to vprašanje danes postregel z "junckerizmom": "Če bi bil osel mačka, bi se dnevno zadrževal v drevesni krošnji."

Avstrijski kancler Sebastian Kurz pa je jasno povedal, da je pomembno, da se vsi v Združenem kraljestvu zavedajo, da ne bo novih pogajanj o doseženem rezultatu in da ni več manevrskega prostora.

Mayeva Britancem obljublja svetlo prihodnost
Bolj optimistična je britanska premierka Mayeva, ki je v pismu državljanom na predvečer vrha zapisala, da dogovor obljublja "svetlejšo prihodnost" za Veliko Britanijo, odhod iz EU-ja prihodnje leto pa da bo "trenutek obnove in sprave za vso našo državo". Mayeva v pismu trdi, da je dogovor o brexitu "v našem nacionalnem interesu in deluje za vse dele Združenega kraljestva".

Slovo od EU-ja 29. marca prihodnje leto bo zaznamovalo začetek "novega poglavja v življenju našega naroda", je prepričana. "To mora biti trenutek, ko za vedno odložimo oznake 'za odhod' in 'za obstanek' in se spet združimo kot en narod. Da bi to storili, pa moramo zdaj nadaljevati brexit s podporo temu dogovoru," je zapisala.

Mayeva je napovedala še, da si bo "s srcem in dušo" prizadevala za podporo dogovoru v britanskem parlamentu in spoštovanje referenduma o brexitu. Ko bo brexit opravljen, se bo vlada končno lahko posvetila vprašanjem, kot so gospodarstvo, zdravstvo in gradnja domov, je še zatrdila.

Tik pred zdajci rešeno vprašanje Gibraltarja
Uspeh zasedanja se je začel nasmihati šele tik pred vrhom, ko je bilo rešeno vprašanje zagotovil za Španijo glede Gibraltarja. Madrid je namreč zahteval trdna zagotovila, da bo imel besedo pri opredeljevanju prihodnjih odnosov EU-ja z Gibraltarjem, strateško pomembnim britanskim čezmorskim ozemljem na jugu Iberskega polotoka, nad katerim si tudi Španija želi suverenost. Pridržke je nato umaknil.

Presenetljiv izid referenduma
Ključni datum za brexit je bil 23. junij 2016, ko so Britanci na referendumu odločali, ali izstopiti iz EU-ja ali ne. Kar malce presenetljivo so slavili podporniki brexita, z 51,9 odstotka proti 48,1 odstotka. Kampanja je bila burna, udeležba pa skoraj 72-odstotna.

Za brexit so glasovali volivci v Angliji in Walesu, medtem ko so se proti izrekli volivci na Škotskem in Severni Irski.

29. marca 2017 je britanska premierka s pismom, izročenim predsedniku Evropskega sveta Tusku, tudi uradno sprožila 50. člen pogodbe o Evropski uniji, s čimer je po 44 letih članstva Velike Britanije v EU-ju stekel ločitveni postopek med Londonom in Brusljem ter dvoletno odštevanje do uradnega odhoda Velike Britanije iz EU-ja.

Brexit naj bi se tako zgodil 29. marca 2019 ob 23. uri. Rok se sicer v teoriji lahko podaljša, če se o tem strinja vseh 28 članic EU-ja, a trenutno se vse strani osredotočajo na omenjeni datum.

"Brexit bo"
Tako britanska vlada kot glavna britanska opozicijska stranka pravita, da brexit bo. Nekaj skupin sicer lobira, da bi postopke ustavili, a britanski politiki se bolj posvečajo odnosu Velike Britanije z EU-jem po brexitu, kot pa da bi premlevali, ali bo do brexita prišlo ali ne.

Po večmesečnih pogajanjih sta se Velika Britanija in Unija le dogovorili o 585 strani dolgem dogovoru za brexit. Ta zajema vse od tega, koliko denarja dolguje Velika Britanija Uniji (okoli 39 milijard funtov), do tega, kaj se bo zgodilo z britanskimi državljani, ki živijo v EU-ju, in državljani EU-ja, ki živijo na Otoku. Dogovor tudi predlaga, kako bi se ognili povrnitvi fizične meje s Severno Irsko.

V pričakovanju potrditve dogovora
Kaj zdaj sledi? Po današnji podpori dogovoru v Bruslju bo Mayeva prosila britanske poslance, da dogovor podprejo tudi v britanskem parlamentu.

13. decembra bo nato potekal vrh EU-ja in še eden 21. marca, kar naj bi bil tudi zadnji z Veliko Britanijo kot članico Unije. Po 29. marcu se nato za Veliko Britanijo začenja več kot leto in pol dolgo "prehodno obdobje" (do 31. decembra 2020). V tem času naj bi se urejale vse podrobnosti in razreševali morebitni zapleti, podjetja in posamezniki pa se bodo pripravljali na nova pravila, vzpostavljena med Veliko Britanijo in Unijo.

V tem obdobju bo še naprej veljalo svobodno premikanje med Unijo in Otokom, Velika Britanija pa bo lahko sklenila lastne trgovinske sporazume, ki pa bodo začeli veljati šele po 1. januarju 2021.