Ti so med drugim v Bruslju razpravljali tudi o drugem stebru bančne unije – okviru reševanja bank.
Sklenili so, da bi morali upniki, delničarji in vlagatelji z več kot 100.000 evri imeti privilegiran status pri reševanju banke in bi morali biti zadnji v vrsti med tistimi (celo za lastniki prednostnih obveznic), ki bi morali izgubiti denar.

Na drugi strani pa bodo sredstva komitentov, ki bodo imeli manj kot 100.000 evrov na banki, ki bo preneha delovati, ostala nedotaknjena. Ti komitenti bodo torej dobili svoj denar nazaj.

Mehanizem bail in (ta predvideva prispevek upnikov, delničarjev in vlagateljev z več kot 100.000 evri na računu k reševanju bank) želi Evropska centralna banka uresničiti v letu 2015, in sicer z jasnim vrstnim redom: najprej bi bili k prispevku pri reševanju bank prisiljeni delničarji, nato imetniki obveznic in na koncu nezavarovani vlagatelji.
Enoten okvir za reševanje bank
Član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Jörg Asmussen je ob prihodu poudaril, da želijo napredek pri gradnji vseh elementov bančne unije, češ da je to nujno za rešitev težave razdrobljenosti evropskih finančnih trgov.

"Poleg enotnega nadzora želimo vzporedno tudi enoten okvir za reševanje bank, skupaj z enotno agencijo in enotnim skladom, ki bi ga financirali z dajatvami bančne industrije. Zaželeno je, da oboje deluje pred poletjem prihodnje leto," je poudaril.

Najpomembnejše evropske banke pod drobnogledom
Še pred začetkom delovanja enotnega nadzornega mehanizma bo ECB izvedel pregled kakovosti bilanc 130 najpomembnejših bank v območju evra, saj želi vedeti, kakšne banke bo nadzoroval, je še ponovil Asmussen.
Poleg tega bodo ministri sprejeli tudi spremembe proračuna za leto 2013, saj je komisija ocenila, da manjka 11,2 milijarde evrov. S tem Evropski parlament pogojuje tudi dogovor o večletnem proračunu 2014-2020.