Med tema otokoma obstaja toliko podobnosti, da se pojavi samoumevno vprašanje: Se tudi Malti napovedujeta finančni zlom in prošnja za pomoč, kakršno potrebuje Ciper? Finančni strokovnjaki, ki so pregledali vse številke, pravijo, da je za to zelo majhna verjetnost.

Komisija napoveduje rast
Tveganja pri Malti so namreč povsem drugačna kot tista pri Cipru, ki je aprila prejel 10-milijardni sveženj pomoči, s katerim bo država preprečila svoj zlom in tudi morebitni odhod iz evrskega območja. Možnost, da bi lahko Malta šla po sledeh Irske, Grčije, Portugalske, Španije in Cipra, ki se pri reševanju velike krize opirajo na zunanjo pomoč, je skoraj zanemarljiva. Zakaj?

"Poslovni model finančnega sektorja na Malti ni tako nejasen, ranljiv in sporen kot na Cipru. Tudi na makroekonomski ravni je slika drugačna. Malto lahko vsaj za nekaj časa izzvzamemo iz skupine težavnih držav, za zdaj je na tem otoku še vse v redu," je prepričan ekonomist na banki ING v Bruslju Carsten Brzeski.

Evropska komisija je tej majhni državi, v kateri živi le 450.000 ljudi, tako za letos kot za prihodnje leto napovedala gospodarsko rast, katere motor naj bi bila vse večje domače povpraševanje in višji neto izvoz. Stopnja brezposelnosti je trenutno 6,4-odstotna, kar je približno pol manj kot v evrskem območju, dolg predstavlja 72 odstotkov BDP-ja, kar je tudi pod povprečjem držav z evrom, tudi primanjkljaj je pod nadzorom. Te številke na Cipru so bile že pred krizo mnogo manj spodbudne.

Kljub temu je omembe vredno, da je malteški bančni sektor osemkrat večji od njenega BDP-ja, kar pa je primerljivo s stanjem na Cipru. To pomeni, da je gospodarstvo zelo izpostavljeno pretresom na finančnih trgih. A tudi pri bankah obstajajo pomembne razlike, pomirjajo strokovnjaki. Na Cipru sta bančni sektor obvladovali dve domači banki, ki sta se pri poslovanju močno zanašali na tuje depozite, večinoma iz Rusije, ta denar pa sta nato vlagali v državne obveznice v tujini, predvsem v Grčijo.

Veliko tujih bank
Na Malti pa velik del bančnih sredstev pripada podružnicam tujih bank, ki bile bile v primeru krize odgovorne za njihovo reševanje. Računi domačih bank, ki jih zagotovo ne bi pustili kar tako propasti, saj bi to pomenilo zlom celotnega gospodarstva države, pa prispevajo okoli 200 odstotkov k BDP-ju. To je veliko, a ne pretirano veliko. Na Cipru je bilo to razmerje še dvakrat večje.

Malteške domače banke so visoko kapitalizirane, donosne in likvidne. Še več, veliko posojajo tamkajšnjim partnerjem in jamstva jemljejo doma, s tem pa se izogibajo tveganim naložbam. "Želim biti jasen - v Evropski uniji ni bančnega sistema, ki bi ga lahko primerjali s ciprskim. Malta, Irska in Luksemburg so povsem druga pesem, ne moremo jih metati v isti koš s Ciprom," je dejal Jörg Asmussen, član izvršnega odbora Evroske centralne banke (ECB). Tej trditvi je nedavno pritrdila tudi bonitetna agencija Fitch, ki je v poročilu zatrdila, da bi, če bi kriza na Malti že nastopila, bila ta država mnogo sposobnejša in hitrejša v njenem reševanju. Tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) je istega mnenja.

Ciper meče slabo luč na Malto
Nekateri pa opozarjajo, da bi bilo za Malto lahko nevarno, če bi nenadoma padlo zaupanje v državo in njene banke, kar bi povzročilo, da bi vlagatelji umaknili svoje bančne vloge. To bi bila posledica strahu zaradi ciprske neuspešne zgodbe, ki zaradi že omenjenih podobnosti meče slabo luč tudi na nič krivo Malto.

"Glavna nevarnost je, da bi se mednarodni vlagatelji zaradi finančne negotovosti začeli izogibati Malti. To bi imelo izjemno negativen učinek, ki bi lahko pripeljal do težav s poslovanjem domačih bank. Ob globoki recesiji bi ta scenarij lahko tudi Malto prisilil v prošnjo za tujo pomoč. Nekaj skrbi vzbuja tudi relativno visoka stopnja zasebnega dolga, predvsem hipotekarnih posojil, a za zdaj je na Malti še vse videti mirno in pod nadzorom," je prepričan finančni strokovnjak Myles Bradshaw.