Vodje evropskih diplomacij, med njimi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, so se zbrali na srečanju v Bruslju in v luči krvavih terorističnih napadov v Parizu potrdili enotnost EU-ja, ki bo v boju proti terorizmu okrepil sodelovanje z državami severne Afrike in Bližnjega vzhoda ter si prizadeval za okrepitev komunikacije z muslimanskim prebivalstvom, da bi dosegel medsebojno razumevanje in preprečeval radikalizacijo.

"Potrebujemo zavezništvo civilizacij" je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini, ki je v sklopu teh prizadevanj z generalnim sekretarjem Arabske lige Nabilom al Arabijem podpisala memorandum za krepitev sodelovanja z arabskimi državami v boju proti terorizmu. V prihodnjih tednih je po njenih besedah pričakovati zagon zelo konkretnih projektov.

Mogherinijeva je znova izpostavila tudi potrebo po okrepitvi sodelovanja na obveščevalnem in varnostnem področju tako znotraj EU-ja kot med EU-jem in tretjimi državami, na primer s sredozemskimi državami in Turčijo. V ta namen bo EU okrepil svoje delegacije po svetu z "varnostnimi atašeji", da bi zagotovila redne stike z varnostnimi organi v ključnih tretjih državah.

Prav tako mora EU po njenih besedah izboljšati komunikacijo z arabskimi državami - sposobnost branja in razumevanja arabščine pa tudi zmožnost prisluhniti sporočilom iz arabskega sveta. Zunanji ministri so kot ključen element boja proti terorizmu izpostavili tudi krepitev prizadevanj za rešitev kriz po svetu, na primer v Siriji, Iraku, na Bližnjem vzhodu, v Libiji, Jemnu, Somaliji, Nigeriji, Afganistanu in Pakistanu, iz katerih se napaja terorizem. Soočiti se je treba tudi s temeljnim problemom - slabimi gospodarskimi in socialnimi razmerami, je poudarila Mogherinijeva.

Vera in rasa nimata povezav s terorizmom
Terorizma ne smemo povezovati s kakršno koli vero, raso ali prepričanjem, ne bo ga mogoče premagati z represijo, ampak z drugimi ukrepi, je poudaril Erjavec. Stopnja ogroženosti v Sloveniji je po njegovih besedah nizka, a to ne pomeni, da smo imuni na nevarnost terorizma.

Zunanji ministri EU so danes tudi ponovili poziv Evropskemu parlamentu, naj čim prej sprejme novo zakonodajo o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki jo blokira zaradi pomislekov o neustrezni zaščiti zasebnosti. Poleg tega so se zavzeli za okrepitev dejavnosti za preprečevanje financiranja terorizma, komunikacije proti novačenju teroristov v Evropi, nadzora nad trgovino z orožjem ter za krepitev sodelovanja z drugimi zahodnimi državami, na primer z ZDA, Kanado in Avstralijo.

Varnostne razmere v Evropi so po napadih v Parizu, v katerih je v začetku januarja umrlo 17 ljudi, in protiterorističnih operacijah v Belgiji in Nemčiji pretekli teden v številnih državah močno poostrene. Varnostnoobveščevalne organizacije imajo polne roke dela s preiskovanjem različnih groženj in možnostmi novih napadov.

V Grčiji prijeli skrajneže
Belgija zahteva od Grčije izročitev enega od osumljencev, ki so jih prijeli v Grčiji v povezavi s protiteroristično operacijo, ki so jo v Belgiji izvedli v četrtek. Kot poroča BBC, ni jasno, ali gre za Abdelhamida Abaaouda, domnevnega vodjo celice, ki je načrtovala napade na belgijske policiste.

Grške oblasti so namreč v soboto prijele štiri islamske skrajneže, ki naj bi bili povezani z džihadistično skupino, tarčo četrtkove protiteroristične operacije v Belgiji. Najprej so belgijske oblasti sporočile, da naj aretacije v Grčiji ne bi bile povezane z dogajanjem v Belgiji, a zbrani dokazi in informacije zdaj kažejo, da bi bil lahko eden od četverice tudi eden izmed snovalcev napadov v Belgiji.

Kot je znano, so belgijske oblasti v četrtek izvedle obširno akcijo proti skupini domnevnih džihadistov, v kateri sta umrla dva osumljenca. V petek je tožilstvo proti peterici vložilo obtožnico zaradi sodelovanja v teroristični skupini. Za zdaj ni potrjeno, da bi bili napadalci v Parizu povezani z načrtovalci napadov v Belgiji.

Evropski zunanji ministri so se osredotočili predvsem na komunikacijsko strategijo boja proti ideološkemu manipuliranju terorističnih združb, obenem je zunanjepolitični pogled usmerjen v pregled kriz v Siriji, Iraku, Jemnu in drugje. Evropski protiteroristični strokovnjaki poudarjajo pomen sodelovanja s tretjimi državami, saj so po njihovih podatkih 60 odstotkov uspešnih napadov v Evropi izvedli posamezniki, ki so se borili in usposabljali zunaj EU-ja.

Enotnost Ukrajine ne sme biti vprašljiva
V strateški razpravi o prihodnosti odnosov med EU-jem in Rusijo so ministri poudarili ključen pomen evropske enotnosti, kot je bil odločen in enoten odziv na dogajanje Ukrajine s sprejetimi sankcijami. Ministri so znova izrazili polno predanost in zavezanost EU-ja k ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine.