Kot je ob predstavitvi poročil izpostavil evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn, trenutna begunska kriza znova dokazuje, kako pomembno je za stabilnost Evrope tesno sodelovanje med EU-jem in državami jugovzhodne Evrope.

Kriza je po njegovih besedah resno prizadela tako Turčijo, v kateri je dva milijona sirskih beguncev, kot tudi države Zahodnega Balkana, še posebej Srbijo in Makedonijo, ki ju dnevno prečka tisoče prebežnikov, namenjenih na zahod in sever Evrope. Komisija tako hvali Turčijo zaradi sprejema sirskih beguncev, izpostavlja pa tudi, da se položaj na področju zagotavljanja svobode izražanja in na področju pravosodja pod vladavino predsednika Recepa Tayyipa Erdogana resno poslabšuje. Pristopna pogajanja s Turčijo so se začela leta 2005, a napredujejo le počasi, je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt. Poročilo izpostavlja predvsem kazenski pregon novinarjev in publicistov, ustrahovanje določenih medijev in omejevanje svobode na spletu.

"Poročilo se osredotoča na splošno negativen trend pri zagotavljanju vladavine prava in temeljnih pravic," navaja poročilo že v svojem povzetku. Kot ugotavlja komisija, Turčija sprejema odločitve, ki so v nasprotju z evropskimi standardi in niso v skladu z željo po vstopu v Unijo 28 članic.

Ankara: Nekatere ugotovitve nepravične
Ankara se je že odzvala. Turško ministrstvo za evropske zadeve je tako nekatere ugotovitve označilo za "nepravične in deloma nesorazmerne". "Ugotovitve ne upoštevajo ravnotežja med svobodo in varnostjo v demokratični državi, kjer velja vladavina prava," so poudarili. Kot "nesprejemljive" zavračajo tudi očitke glede Erdoganove uporabe moči, češ da so zapisane v ustavi.

Turške oblasti so še izpostavile, da so v preteklih letih že sprejeli številne reforme za krepitev svobode izražanja ter neodvisnega in nepristranskega sodstva. Kljub temu pa bodo "skrbno upoštevali pravične in razumne kritike", medtem ko bodo na "nepravične" opozorili Evropsko komisijo, so še dodali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Kljub doseženemu napredku ostajajo izzivi
"Jasna evropska perspektiva postopoma preoblikuje naše partnerske države in krepi stabilnost v našem sosedstvu. Zato je naša odločna zavezanost širitvi EU-ja in z njo povezanim pogojem dolgoročna naložba v evropsko varnost in blaginjo," je dejal Hahn.

Komisar je še presodil, da so države kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo v Uniji v preteklem letu dosegle pomemben napredek, a še vedno ostajajo veliki izzivi.

Komisija ugotavlja, da pravosodni sistemi na Zahodnem Balkanu še niso dovolj neodvisni in učinkoviti, podobno velja za javno upravo. Napredek je potreben v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji, prav tako na področju spoštovanja temeljnih pravic v praksi, pri čemer je posebna težava zagotavljanje svobode izražanja.

Bruselj ugotavlja tudi, da se večina držav v jugovzhodni Evropi spopada s precejšnjimi izzivi pri ekonomskem upravljanju in konkurenčnosti.

Trepljaj po rami za Beograd
Srbija si je prislužila pohvalo komisije, saj je naredila pomembne korake naprej na poti v EU. Hahn je prepričan, da lahko še letos odpre prva poglavja v pristopnih pogajanjih. Dosegla je tudi ključne dogovore s Kosovom, konstruktivno razvijala regionalno sodelovanje s sosedami, začela izvajati velikopotezne gospodarske reforme, ob tem pa se je še "razmeroma dobro" spopadla z rekordnim številom beguncev na svojem ozemlju.

Pohval je bilo deležno tudi Kosovo, ki je, kot je spomnil Hahn, v zadnjem času sprejelo nekatere zelo težke odločitve, med drugim o vzpostavitvi posebnega sodišča za vojne zločine nekdanje Osvobodilne vojske Kosova in oblikovanju skupnosti srbskih občin na severu Kosova. Konec oktobra je Kosovo sicer podpisalo stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z EU-jem.

BiH naprej, Makedonija ujeta v krizi
Poleti je bil končno uveljavljen tudi pridružitveni sporazum z Bosno in Hercegovino, politiki BiH-a pa so se dogovorili o celovitem načrtu reform na več področjih, od javnih financ in gospodarstva do javne uprave in pravosodja, ki se po besedah Hahna uresničuje.

Medtem je Makedonija ujeta v globoko politično krizo in je v svojem približevanju Uniji na "kritičnem razpotju". Komisija sicer tudi letos, tako kot že šest prejšnjih let, poziva k začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo, a tokrat pogojno, in sicer če bodo tamkajšnji politični akterji uresničili dogovor o izhodu iz krize, ki so ga ob posredovanju EU-ja dosegli poleti.

Albanija in Črna gora načeloma napredovali
Glede Albanije in Črne gore Bruselj načeloma ugotavlja napredek, a tudi prostor za izboljšave. Črni gori gre sicer najbolje na poti v Unijo. Do zdaj je namreč odprla osem pogajalskih poglavij, zaradi nedavnega nasilja ob protivladnih protestih v Podgorici pa je Hahn črnogorsko vlado in opozicijo ostro opozoril, da morata nujno vzpostaviti konstruktiven in vključujoč dialog.

Fajon: Sodelovanje med EU-jem in Balkanom ključno
Evropska poslanka Tanja Fajon iz evropske skupine socialnih demokratov je ob objavi poročil izpostavila, da je begunska kriza pokazala predvsem dvoje: kako ključno je sodelovanje med EU-jem ter državami Zahodnega Balkana in Turčijo in kako napete so še vedno razmere na Balkanu.

"Unija je že večkrat neuspešno opravila izpit na Balkanu, zato si tega ne smemo znova privoščiti. Širitev, ki zahteva kakovosten, čeprav počasnejši napredek teh držav in iskren dialog med EU-jem in državami, ki si prizadevajo postati del EU-družine, je edina prava pot," je poudarila poslanka Tanja Fajon.