Dogovor predvideva, da bo lahko evropska mejna in obalna straža, okrepljena naslednica agencije za zunanje meje Frontex, zagotavljala "tehnično in operativno podporo" članicam pri deportaciji nezakonitih prebežnikov ter jim pomagala pri identifikaciji državljanov tretjih držav.

Mejna straža Evropske u‍nije, ki je lahko do zdaj delovala le v sosednjih državah, bo lahko po novem dejavna tudi v preostalih državah, če bodo te s tem soglašale. EU lahko tako po novem sklene sporazum s tretjimi državami, ki bodo omogočile nastanitev njenih enot za upravljanje meje in vračanje ljudi v omenjene tretje države.

Stalne enote 10.000 varuhov ne bo
O ključnem delu predloga reforme evropske mejne straže – stalni enoti 10.000 stražarjev do leta 2020 – dogovora še ni. Članice menijo, da je predlagani časovni načrt neuresničljiv. Kompromisni predlog avstrijskega predsedstva predvideva, da bi zagotovili 5.000 stražarjev do leta 2020 in 10.000 do leta 2027.

Slovenija za namestitev po Zahodnem Balkanu
Slovenija podpira razširitev mandata evropske mejne in obalne straže na področju vračanja in sodelovanja s tretjimi državami, je poudaril slovenski notranji minister Boštjan Poklukar ob robu zasedanja.

Glede preostalega besedila, zlasti vprašanja stalne sestave, pa ima Slovenija po ministrovih besedah še vedno pomisleke. Načeloma se lahko strinja s tem, da se nadaljuje delo v smeri postopnega popolnjevanja nabora stalne sestave, ostaja pa zadržana do končne številke 10.000. Minister je ob tem poudaril, da prav tako še vedno niso videli meril oziroma razdelitvenega ključa za določitev obveznosti po članicah.

Poklukar je izpostavil tudi interes Slovenije za napotitev njenih misij v države Zahodnega Balkana. Ker ima agencija že na obstoječi pravni podlagi precej možnosti za sodelovanje s tretjimi državami v regiji, pričakuje konkretne korake že v prihodnjih mesecih.

Današnji dogovor članic EU-ja sicer ne omogoča začetka pogajanj z Evropskim parlamentom. "Nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno," piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavila tiskovna služba Sveta EU.

Pomisleki o poseganju v suverenost držav
Prav tako Unija še ni razčistila pomislekov glede suverenosti posameznih držav, saj članice skrbi, da je krepitev pristojnosti evropske mejne straže poseganje v nacionalno suverenost. Evropska komisija trdi, da so te skrbi posledica nesporazumov.

Evropsko mejno stražo je septembra predlagala za utrditev zunanje meje, s čimer želijo, kot trdijo, olajšati vrnitev k normalnemu delovanju schengenskega območja in poiskati izhod iz slepe ulice pri prenovi azilnega sistema.

Reforme azilnega sistema ni na vidiku
Pri iskanju celovitega dogovora o azilni reformi ni pričakovati preboja. Ministri bodo danes pregledali stanje pri prenavljanju evropskega azilnega sistema, ki je še vedno v slepi ulici zaradi spornih begunskih kvot, in razpravljali o migracijah na splošno.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je znova opozoril, da se čas izteka in da je pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto treba doreči nekatere ključne dosjeje, pri čemer je znova opozoril zlasti na slab napredek glede azilne reforme.

Nemški notranji minister Horst Seehofer je znova omenil možnost, da bi sprejeli tiste dele azilnega svežnja, ki so že dogovorjeni, razpravo o problematičnem delu, ki vključuje sporne begunske kvote, pa bi nadaljevali. A najmanj osem članic naj bi razbitju azilnega svežnja nasprotovalo.

Minister Poklukar je o možnosti izločitve dveh najbolj spornih delov svežnja danes dejal, da si Slovenija želi, da se te stvari uredijo in da "to mora biti v paketu". Minister napoveduje, da bo za poenotenje stališč potrebne še veliko razprave.

Lahko denar odplača solidarnost?
Nemčija in Francija naj bi danes predlagali, da bi lahko članice, ki ne želijo prevzeti beguncev, izjemoma izkazale "alternativno solidarnost" s finančnim prispevkom.