Davčne utaje stanejo po izračunu Bruslja Unijo na leto 1.000 milijard evrov, izogibanje davkom pa 150 milijard evrov.

Koliko več davkov bodo članice Unije pobrale z izvajanjem predlagane zakonodaje, je po besedah komisarja za obdavčevanje Algirdas Šemeta težko napovedi.
Ta poleg izmenjave podatkov na dividende, kapitalske dobičke predvideva tudi vse druge finančne prihodke, kot so dohodek iz zaposlitve, plačila direktorjev, vse proizvode življenjskih zavarovanj, pokojnine in nepremičnine.

Podatki se sporočajo enkrat letno
Samodejna izmenjava pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi članici brez predhodnega zaprosila, članice pa si podatke lahko izmenjujejo na prošnjo ali na lastno pobudo. Podatki se sporočajo vsaj enkrat letno, in sicer v šestih mesecih po koncu davčnega leta članice, v katerem postanejo razpoložljivi.

Direktiva o obdavčevanju prihodkov od obresti, ki od davčnih uprav članic zahteva samodejno izmenjavo podatkov o prihodkih od obresti nerezidentov, sicer velja že od julija 2005, a je niso izvajale vse države.

Direktiva sprejeta do konca leta
Zato je direktivo Komisija leta 2008 dopolnila s tremi novimi kategorijami: prihodki od vseh investicijskih skladov, drugih inovativnih finančnih instrumentov in od življenjskega zavarovanja, ki pa je zaradi nasprotovanja Avstrije in Luksemburga obtičala v zakonodajnem mlinu. Zato so se članice na majskem vrhu zavezale, da jo bodo sprejele do konca leta.

Avstrija in Luksemburg sta do zdaj obdavčili sami
Avstrija in Luksemburg imata izjemo v prvi direktivi - namesto sodelovanja pri izmenjavi podatkov lahko prihodek od obresti nerezidentov sami obdavčita in tako pobrani davek posredujeta njihovi državi; trenutno uporabljata 35-odstotno davčno stopnjo.

Tretji del zakonodaje, ki velja od začetka tega leta, se bo začel izvajati 1. januarja 2015. Direktiva o upravnem sodelovanju pa bo izmenjavo podatkov razširila na pet kategorij: dohodek iz zaposlitve, plačila direktorjev, vse proizvode življenjskih zavarovanj, pokojnine in nepremičnine.

Direktiva bo začela veljati januarja 2015
Današnji predlog dejansko dopolnjuje direktivo o upravnem sodelovanju z vključitvijo dividend, kapitalskih dobičkov, drugih finančnih prihodkov in stanja sredstev na računu. Izmenjava teh podatkov naj bi se prav tako začela izvajati januarja 2015. Leta 2017 pa je predvidena revizija danes predlagane zakonodaje.

Obvezna samodejna izmenjava podatkov
Pomembna razlika med prvo in prenovljeno direktivo o upravnem sodelovanju je ta, da je v prvi samodejna izmenjava podatkov potrebna le, "če so ti na voljo". Današnji predlog pa zahteva obvezno samodejno izmenjavo podatkov.

Če bodo članice sprejele in izvajale vse štiri zakonodajne dele, bo to pomenilo, da med seboj obvezno samodejno izmenjujejo enake informacije, kot so se jih zavezale izmenjevati z ZDA v okviru sporazuma o davčni skladnosti računov v tujini (Fatca).

Klavzula naj bi preprečila kaos
Fatca je sploh eden pomembnih razlogov za širitev izmenjave podatkov v EU-ju. Direktiva o upravnem sodelovanju namreč vključuje klavzulo o državi z največjimi ugodnostmi, v skladu s katero mora članica Unije drugi članici, če ta to zahteva, zagotoviti enake informacije kot tretji državi. Nova zakonodaja naj bi preprečila kaos, ki bi ga lahko povzročilo množično zatekanje k tej klavzuli.