V Evropski uniji se zaradi izogibanja plačilu davkov letno izgubi tisoč milijard evrov oziroma 2.000 evrov na Evropejca.
Do leta 2020 mora Unija te izgube prepoloviti, saj je ta denar lahko pomemben vir za zmanjšanje primanjkljajev in spodbujanje rasti, pravi komisija. To je tudi izhodišče parlamentarnega poročila Kleva Kekuševe, ki predlaga usklajeno evropsko akcijo in 30 konkretnih ukrepov.

Poslanka je v razpravi poudarila, da je dokument pomemben zaradi obsega utajenih davkov ter vprašanja družbene pravičnosti in transparentnosti davčnih sistemov.

"Verjamem, da danes razpravljamo o dobrem poročilu. O poročilu, ki tako državam članicam kot tudi komisiji predlaga konkretne ukrepe za zajezitev alarmantnega, 1000 milijard evrov težkega problema Evrope," je kot glavna govornica v ključni razpravi majskega zasedanja parlamenta dejala Kleva Kekuševa (S&D/SD). Že sam obseg davčne vrzeli je razlog za ukrepanje brez odlašanja, je prepričana.

Pred sredinim vrhom
Pred sredinim vrhom EU-ja, na katerem se pričakuje zaključke voditeljev držav in vlad EU-ja na isto temo, je poslanka opozorila, da čezmejna narava davčnih goljufij in škandalozen obseg težave davčnih utaj in izmikanja plačilu davkov jasno kažeta, "da z enostranskimi nacionalnimi ukrepi preprosto ne moremo doseči želenega učinka".

Irsko predsedstvo EU-ja in države članice je zato pozvala, da resno pristopijo k obravnavi poročila in predlaganih ukrepov. Nujno je potreben tudi premik na področju zakonodaje, ki je bila v parlamentu že potrjena, a je na Svetu v nekaterih primerih blokirana že več let, poudarja poslanka.

Kleva Kekuševa si želi, da bi korak naprej storila tudi Evropska komisija. "Želim pozvati komisijo, naj pripravi obširno in z zakonodajnimi predlogi podkovano evropsko strategijo za boj proti davčnim goljufom, pa tudi da prevzame vlogo koordinacije evropskih dogovorov s tretjimi državami ter v imenu EU odpravi možnost posameznih bilateralnih davčnih dogovorov držav članic," je povedala.

Hkrati je bila kritična do praznih obljub in medijskih zavez, "ki jih podajajo naši nacionalni politični voditelji ob vsakem mednarodnem zasedanju na ravni G8, G20 ali OECD".

Potencial za rast
Madžarska poslanka Ildiko Gall - Pelcz (ELS) je medtem predstavila letno davčno poročilo o tem, kako sprostiti potencial EU-ja za gospodarsko rast, ki je prav tako dobilo podporo parlamenta. "Potrebujemo skupno platformo za izmenjavo davčnih informacij v prihodnje, potrebujemo davčni sistem, ki bo spodbujal rast," je dejala in dodala, da niso potrebni novi davki, ampak več podjetij in ljudi, ki jih bodo plačevali.

V okviru današnje razprave in po njej se je oglasilo več slovenskih evropskih poslancev. "Imamo 30 konkretnih ukrepov, ampak evropske vlade nas ne poslušajo, saj v zaključke vrha niso uvrstile niti 10 odstotkov naših predlogov. Očitno nimajo resničnih ambicij, da bi ustavile odtekanje denarja iz rok evropskih davkoplačevalcev," je bila kritična Tanja Fajon (S&D/SD).

Razloge za nezaupanje evropskih državljanov v institucije in politiko gre iskati prav v nezainteresiranosti politike v boju proti utaji davkov ter ustvarjanju bogatašev, tajkunov in "črnih" podjetij v EU-ju, je posvarila. Tudi v teh vprašanjih moramo iskati krivdo za današnje stanje, je sklenila.

"Naj prispevajo še dobičkarji"
"V časih finančne stiske, ko vse vlade krčijo izdatke in dvigujejo davke, mora biti glavno sporočilo, da morajo tudi veliki dobičkarji, ki služijo na evropskem notranjem trgu, prispevati svoj zakonsko določeni in pravični delež," se je strinjal Jelko Kacin (Alde/LDS). Pomembno je, da je Evropski parlament večinsko usklajen in soglasen glede poročila, kar posreduje močno sporočilo članicam in komisiji, je še zatrdil.

"Če bi le delno zmanjšali davčno vrzel v EU-ju, bi z lahkoto premagali težave pri financiranju skupnih zadev in tudi pri premagovanju krize," pa je poudaril Milan Zver (EPP/SDS). Po njegovih besedah gre za sistemsko težavo, ki je članice niso zmožne ali voljne rešiti, in kulturno težavo. V zvezi z zadnjo je spomnil na raziskavo, ki je pred leti pokazala na velike razlike v davčni kulturi. "Še posebej je bila nizka v t. i. tranzicijskih postkomunističnih državah. Vendar s prstom ne smemo kazati na množico, le na male ljudi ali na malo sivo ekonomijo. Glavni grešnik je veliki kapital in tudi kriminal," je izpostavil.

Poziv k uskladitvi davčnih osnov
Evropski poslanci so danes na splošno sicer delili mnenje, da morajo države, ki želijo prejeti finančno pomoč za izboljšanje zmožnosti pobiranja davkov in boja proti davčnim goljufijam in utajam, k temu dodati še obveznost ukrepanja proti pranju denarja, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Dodali so, da nobena evropska sredstva ali državna pomoč ne bi smela biti namenjena podjetjem, ki kršijo davčne standarde EU-ja.

Članice EU-ja so pozvali, naj uskladijo davčne osnove, izvajajo ukrepe, ki bi preprečili podjetjem prenos dobička v davčne oaze, s čimer se lahko izognejo plačilu davka, in izboljšajo navzkrižno preverjanje carin in davčnih podatkov, kar naj bi zmanjšalo goljufije na področju DDV-ja.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je izpostavil, da je razprava o davkih v tem trenutku ena izmed ključnih tako za javne finance kot za konkurenčnost evropskih podjetij in življenjske stroške državljanov EU-ja. Izjemnega pomena je po njegovih besedah tudi za verodostojnost prizadevanj za premagovanje krize, za politični kapital in za upravičenost obremenitev, ki jih kriza nalaga tistim, ki s težavo plačujejo davke.