S 345 glasovi za, 104 proti in 29 vzdržanimi so evropski poslanci in poslanke potrdili resolucijo o Madžarski in zamrznjenih evropskih sredstvih, namenjenih tej državi.

V njej so Evropski svet in države članice pozvali, naj ukrepajo v okviru 7. člena pogodbe EU-ja in ugotovijo, ali je Madžarska resno in vztrajno kršila vrednote Unije.

Člen predvideva, da lahko Evropski svet, v katerem so voditelji držav članic, na predlog tretjine članic ali komisije in po odobritvi parlamenta soglasno ugotovi obstoj kršitev evropskih vrednot od posamezne države.

Ob sprejetju te ugotovitve lahko nato Svet EU-ja, v katerem se sestajajo predstavniki članic, s kvalificirano večino zamrzne nekatere njene pravice, vključno z glasovalnimi.

Poslanci in poslanke so v resoluciji izrazili tudi obžalovanje in zaskrbljenost nad odločitvijo Evropske komisije, da Madžarski odmrzne 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Pozvali so jo, naj svojo odločitev znova preuči.

Evropski parlament "odboru za pravne zadeve nalaga, naj sprejme vse potrebne ukrepe v povezavi s to odločitvijo", še piše v resoluciji. Med drugim naj zaprosi za analizo pravne službe Evropskega parlamenta, da bi lahko pred Sodiščem EU-ja preverili zakonitost odločitve Bruslja o odmrznitvi sredstev Madžarski.

Parlament je ob tem opozoril na možnost uporabe različnih pravnih in političnih ukrepov, če komisija kljub neizpolnjevanju pogojev izplača sredstva.

O tem so že v sredo razpravljali s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki jim je zagotovila, da je Madžarska izpolnila vse pogoje za izplačilo 10,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Poudarila je, da bo približno 20 milijard evrov evropskih sredstev, do katerih Budimpešta še nima dostopa, sproščenih, ko bo izpolnila vse pogoje.

V danes sprejeti resoluciji se sicer evropski poslanci in poslanke sprašujejo še, ali je Madžarska sposobna verodostojno opraviti nalogo predsedovanja Svetu EU-ja, ki jo čaka v drugi polovici leta.

Glede na napoved predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da bo kandidiral na junijskih volitvah v Evropski parlament in tako morda predčasno zapustil položaj, pa so pozvali, naj članice poiščejo rešitev, da vodenja Evropskega sveta ne bo prevzel premier predsedujoče države. Če bi Michel odstopil julija, bi bil to madžarski premier Viktor Orban.

Večina slovenskih evroposlancev za ukrepanje proti Madžarski

Evroposlanci Ljudmila Novak, Klemen Grošelj, Irena Joveva, Milan Brglez in Matjaž Nemec so resolucijo podprli, Milan Zver in Romana Tomc sta glasovala proti, Franc Bogovič pa se je vzdržal.

"Resolucije o Madžarski nisem podprl, ker so politični napadi na Madžarsko v zadnjih letih postali stalnica evropskih institucij. Večkrat sem že dejal, da je instrument vladavine prava orodje v rokah levice, ki ga spretno uporablja za napade na politične nasprotnike. Seveda se ti napadi intenzivirajo takrat, ko so volitve pred vrati," je svoj glas proti utemeljil član Evropske ljudske stranke Zver (EPP/SDS). Proti je glasovala tudi njegova strankarska kolegica Romana Tomc. Resoluciji je v največji politični skupini v Evropskem parlamentu nasprotovala samo še poslanka Miriam Lexmann iz Slovaške.

Bogovič (EPP/SLS) se je medtem glasovanja vzdržal. Pojasnil je, da se strinja z danes objavljenim stališčem kabineta premierja Roberta Goloba. "Vsako dodatno zaostrovanje situacije bi bilo slab scenarij, tako za EU kot za Madžarsko. Odvzemanje pravic kateri koli državi ne more biti dobra popotnica ali podlaga za prihodnje iskanje rešitev. Najboljša in najbolj preudarna možnost je pogovor in dogovor," je zapisal.

Glasovanja se je sicer vzdržalo osem članov EPP-ja, vsi preostali prisotni člani pa so glasovali za resolucijo. Med temi je bila tudi Ljudmila Novak (NSi).

Resolucijo sta prav tako podprla slovenska evroposlanca iz vrst socialistov in demokratov Milan Brglez in Matjaž Nemec. Brglez se je za podporo odločil, ker parlament v njej zahteva, da Sodišče EU-ja pregleda zakonitost sklepa komisije o odmrznitvi sredstev. V utemeljitvi je posvaril tudi pred tem, da bi lahko madžarski premier Viktor Orban začasno prevzel vodenje Evropskega sveta. "Podprl sem resolucijo o Madžarski, saj zavračam igro izsiljevanja madžarskega premierja (Viktorja Orbana) in popuščanja predsednice komisije (Ursule von der Leyen) v zameno za napredek Ukrajine na njeni evropski poti. Orban je za talko vzel celoten EU na zadnjem zasedanju voditeljev, od komisije pa je izsilil deblokado, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji," je sporočil Nemec (S&D/SD).

Podobno je svoj glas za utemeljil evropski poslanec iz vrst liberalcev Grošelj (Renew/Svoboda). Za podporo se je odločil, ker Evropska komisija sredstev ni sprostila na podlagi izboljšanja razmer na področju vladavine na Madžarskem, ampak je to naredila samovoljno in zaradi madžarskega izsiljevanja pri zunanjepolitičnih temah. "Madžarska je pod vodstvom Viktorja Orbana postala avtoritarna država, kjer si je njegova vladajoča stranka politično povsem podredila vse veje oblasti, ob tem pa poskuša z represivnimi metodami utišati vse kritične glasove, s korupcijo prepletenimi mrežami pa vzdržuje sistem, ki ugaša vse luči demokracije," je medtem zapisala Grošljeva strankarska kolegica Joveva.