V Evropski komisiji za zdaj pravijo le, da preiskujejo vprašanje z vidika učinkov tega ukrepa na prometni in energetski sektor, a da trenutno ne želijo ugibati o rezultatih in nadaljnjih korakih. Premikanje ure v EU-ju opredeljuje direktiva o poletnem času.

Lansko poletje je več kot 70.000 državljanov te 5,5-milijonske države podpisalo peticijo za ukinitev premikanja ure dvakrat na leto. Po finski zakonodaji civilne pobude potrebujejo 50.000 podpisov, da jih obravnavajo v parlamentu, poroča finski državni medij YLE. Poslanci so podprli predlog državljanov in ministrstvo za komunikacije in promet zadolžili za ukrepanje na evropski ravni.

Po sprejetju peticije v vladno razpravo so poslanci prisluhnili strokovnjakom, ki so ugotovili, da premikanje ure povzroči kratkotrajne motnje spanca, poslabša delovno učinkovitost in lahko povzroči resne zdravstvene težave. Prav tako premikanje ure za pridobivanje več dnevne svetlobe na Finskem ni tako smiselno, saj denimo na skrajnem severu države sonce poleti tako rekoč ne zaide, pozimi pa skorajda ne vzide, poroča The Economist.

Finska preverja stališče članic
Po besedah prometne in komunikacijske ministrice Anne Berner Finska trenutno še preverja stališča preostalih članic. O tem, koliko članic Unije ta korak podpira, finski predstavniki v Bruslju za zdaj ne želijo govoriti. Poudarjajo pa, da je na Finskem v ospredju razprave vpliv ukrepa na zdravje in dobro počutje, medtem ko v Evropski komisiji izpostavljajo prometni in energetski sektor.

V komisiji so se na prizadevanja Finske konec preteklega tedna odzvali z besedami, da trenutno ne morejo povedati veliko, saj to vprašanje še preučujejo. Komisija zbira dokaze, preučuje učinke ukrepa na prometni in energetski sektor, vprašanje premikanja ure pa je kompleksno, je dejal govorec komisije Enrico Brivio.

V Bruslju tudi poudarjajo, da nobena država ne more odpraviti ukrepa samostojno, saj so odločitve v povezavi s standardnim časom v rokah vseh članic Unije.

Proti premikanju tudi nekateri evroposlanci
Oktobra lani so se za odpravo premikanja ure v marcu in oktobru, kot določa evropska direktiva iz leta 2001, zavzeli tudi številni evropski poslanci iz različnih političnih skupin. Stališče so pojasnili z argumenti, da je premik ure znanstveno dokazano vzrok za zdravstvene težave, povečuje tveganje za nesreče in zvišuje administrativne stroške, ne prinaša pa prihranka pri porabi energije, čemur je bil sprva namenjen.

Prvi uradni predlog leta 1895
Dvakrat letno uro predstavlja okoli 70 držav po svetu, poroča The Economist. V večini evropskih držav so ukrep uvedli v 60. oziroma 70. letih prejšnjega stoletja. Ukrep je kot prvi leta 1895 uradno predlagal novozelandski entomolog (entomologija je nauk o žuželkah) George Vernon Hudson, ki je premikanje ure zagovarjal z boljšim izkoristkom dnevne svetlobe, v 18. stoletju pa je o ukrepu razpravljal že Benjamin Franklin, eden ustanovnih očetov ZDA.