Število deportacij se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 povišalo za devet odstotkov. Med 8239 deportiranimi se jih je 61 odstotkov odločilo za vrnitev, 39 odstotkov pa je bilo vrnjenih prisilno.

Hkrati se je za sedem odstotkov zmanjšalo število deportacij, ki jih spremlja nadzornik človekovih pravic. Frontex trdi, da gre za posledico pandemije.

Države članice Unije sicer lahko izvajajo deportacije brez pomoči Frontexa. Vendar povečanje operacij te agencije kaže, da se članice Unije pogosteje obračajo na Frontex za pomoč pri upravljanju migracij, od deportacij do nadzora meja, poroča Guardian.

Tiskovni predstavnik Frontexa je za Guardian sporočil, da odločitev za deportacijo vedno sprejme država članica, in to v skladu z evropsko zakonodajo.

Evropske države lahko deportirajo prebežnike, katerih prošnjo za azil so zavrnile. Leta 2019 so v celotnem EU-ju deportacije odredili za 491.200 ljudi, a so jih le 29 odstotkov tudi dejansko deportirali v državo izvora, navaja Guardian. V letu 2020 so bili najpogosteje iz EU-ja izgnani državljani Alžirije, Maroka, Albanije, Ukrajine in Pakistana.

V prihodnosti okrepljena vloga agencije

Frontex naj bi v prihodnosti, ko covidne omejitve ne bodo več veljale, imel še večjo vlogo pri deportacijah, navaja neprofitna organizacija Statewatch. "Agencija bo imela še močnejšo vlogo pri asistiranju števila vrnitev brez primere, pri čemer bo upoštevala tudi morebitne zaostanke v državah članicah," piše v poročilu Frontexa Svetu EU-ja, do katerega se je dokopal Statewatch.