Jožef Jerovšek iz poslanske skupine SDS-a je za MMC dejal, da je prepričan, da je pametno, da bomo med predsedovanjem EU-ju ratificirali pogodbo. To naj bi bilo tudi v strateškem interesu Slovenije, saj bi s tem k podpisu spodbudili tudi druge članice. Z zavlačevanjem podpisa bi lahko ustvarjali "Evropo dveh hitrosti", ker bi tako v velikih državah še bolj zavlačevali s podpisom. Ratifikacija naj bi bila zato še posebej dobra za majhne države.

LDS: Podpis krepi vlogo EU-ja v svetu
Predsednica LDS-a Katarina Kresal je za MMC dejala, da bodo poslanci LDS-a ratifikacijo Lizbonske pogodbe podprli, ker po njihovem mnenju krepi vlogo EU-ja kot globalnega političnega in ekonomskega akterja, kar naj bi prispevalo k enotni podobi EU-ja v mednarodni skupnosti, nova pogodba pa je tudi korak naprej v institucionalnem razvoju Evropske unije.

Poleg tega v LDS-u predlagajo, naj Slovenija med predsedovanjem EU-ju spodbudi druge članice, da se zavežejo z okvirnim datumom, da katerega bodo tudi same zagotovile rafitikacijo Lizbonske pogodbe. Ob tem si v LDS-u tudi želijo, da bi vlada državnemu zboru čim prej predložila program slovenskega predsedovanja EU-ju.

Tudi v SD-ju pozdravljajo ratifikacijo
Vodja poslanske skupine SD-ja Miran Potrč je za MMC dejal, da je postopek ratifikacije le končna faza procesa, ki se je začel z Evropsko konvencijo o prihodnosti Evrope leta 2001. Pogodbo o ustavi za Evropo, ki je pomenila konec tega procesa, je državni zbor ratificiral 1. februarja 2005. V novi reformni pogodbi naj bi bila velika večina besedila, ki so ga v državnem zboru že potrdili, zato ratifikacija ne bi smela biti vprašljiva, saj bi na tej stopnji težko še kaj dodali ali spremenili.

Poleg tega naj bi nova pogodba prinašala Sloveniji večji vpliv na sprejemanje odločitev v organih EU-ja in poslanca več v Evropskem parlamentu. Tudi v SD-ju soglašajo, da bo ratifikacija ustavne pogodbe ena prednostnih nalog med predsedovanjem EU-ju, in menijo, da bi s svojo odločitvijo spodbudili tudi druge članice EU-ja k skorajšnji pozitivni odločitvi.

NSi in SLS: Slovenija naj bo prva
Poslanec NSi in predsednik odbora za zadeve EU Anton Kokalj pa je dejal, da Nova Slovenija daje javno pobudo vladi in parlamentu, da bi bila Slovenija prva, ki bi ratificirala pogodbo. Razlog za to naj bi bil predvsem simbolne narave, saj je ratifikacija pogodbe med prednostnimi nalogami predsedovanja. Če torej želimo, da to čim prej storijo tudi druge države, jim moramo najprej sami dati zgled, menijo v Novi Sloveniji.

Čim prejšnjo ratifikacijo iz istih razlogov po besedah vodje poslanske skupine Jakoba Presečnika zagovarjajo v Slovenski ljudski stranki.

V DeSUS-u še brez mnenja
V poslanski skupini DeSUS-a pred torkom ne bodo oblikovali mnenja, ker sta dva poslanca odsotna. Je pa vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič za MMC dejal, da se njemu osebno podpis ne zdi nič posebnega, saj ne moremo vplivati na njegovo spremembo, zato tudi ni nič narobe, če pogodbo ratificiramo.

Zares: Tako hitra ratifikacija ni potrebna
Podpredsednica Zaresa Felicita Medved je za MMC dejala, da je tako hitra napovedana slovenska ratifikacija nepotrebna, saj naj bi po predvidevanjih začela pogodba veljati 1. januarja 2009. Tako naj sploh ne bi bilo dovolj časa za parlamentarno razpravo o tem, kaj vse prinaša omenjena reformna pogodba, kot tudi za seznanjanje državljank in državljanov s temi spremembami. Medvedovi se zdi, da želi vlada predvsem to, da bi bila Slovenija spet "prva" in bi tako med predsedujočimi novimi članicami EU-ja dala dober zgled za pospešitev ratifikacijskega procesa v drugih državah članicah, predvsem v tistih, kjer je vsebina pogodbe z njenih različnih vidikov mnogo bolj prisotna v javni razpravi, njena potrditev pa tudi manj predvidljiva.

SNS: Vsaj bonitete bi si lahko izborili
Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je za MMC povedal, da so tudi v njihovi stranki proti takšnemu hitremu podpisu pogodbe, ko javnost še sploh ni bila obveščena o tem, pa tudi poslanci so dobili material le dva dni pred potrditvijo pred pristojnim delovnim telesom. Obsežno besedilo naj bi bilo napisano zelo konfuzno, in čeprav prinaša Sloveniji poslanca več, ni v tem nikakršne razlike.

Poslanci naj bi bili že v tako številnem parlamentu tiho ali pa naj bi glasovali v skladu s politično opcijo in proti Sloveniji. Jelinčič ju tudi ponovil mnenje SNS-a, da nam članstvo v EU-ju prinaša le težave in da bi si morali, če že gremo v tako hiter podpis, izboriti vsaj nekaj bonitet.

SMS in EGP proti referendumom na nacionalni ravni
Darko Kranjc je dejal, da v Stranki mladih Slovenije, kot članici Evropske zelene stranke (EGP), kljub nekaterim pomanjkljivostim podpirajo reformno pogodbo. Ob tem izražajo zadovoljstvo z napovedjo slovenske vlade, da naj bi bila Slovenija med prvimi državami članicami, ki jo bo ratificirala, in upajo, da se bodo napovedi tudi uresničile.

Glede razprav o referendumih na nacionalni ravni pa meni, da niso ne potrebni ne zaželeni, saj le ena ali dve državi ne bi smeli imeti možnosti blokade ustavnega procesa za vso Evropo. SMS se ob tem sicer strinja z EGP, da bi bila najboljša pot ratifikacije dokumenta skozi vseevropski referendum, vendar je bila ta možnost na evropski ravni zavrnjena.

Blaž Kosovel