"Jasno je, da se premirje ne spoštuje v celoti," je priznal predsednik Francije Francois Hollande v pogovoru z novinarji po koncu dvodnevnega zasedanja državnih voditeljev v glavnem mestu Latvije.

"Zato moramo še naprej izvajati pritisk, še zlasti na vzhodno Ukrajino in Rusijo, da se v celoti izpolni sporazum iz Minska," je glavno smernico Evropske unije v močno ohlajenih odnosih z uradno Moskvo ponovil Hollande.

Skupna izjava odraža razdvojenost šesterice
Sklepna skupna izjava Evropske unije in "sovjetske šesterice", Belorusije, Ukrajine, Moldavije, Gruzije, Armenije in Azerbajdžana, ni prinesla ničesar otipljivega, kar je bilo tudi mogoče pričakovati pred samim vrhom. Vzhodno partnerstvo je namreč razdeljeno na dve skupini držav: Ukrajina, Moldavija in Gruzija si želijo pravega zbliževanja Evropski uniji, Belorusija in Armenija kot tesni ruski zaveznici to odločno zavračata in se držita osnovnih gospodarskih tem, medtem ko je Azerbajdžan še v nekakšnem vmesnem prostoru.

Pred prihodom v Rigo je nemška kanclerka Angela Merkel ovrgla vsako misel na prelomnost Rige, saj je odločno poudarila, da vzhodno partnerstvo ni nikakršen uvod v morebitno širitev Evropske unije na vzhod, hkrati pa sosedska pobuda ni sovražno usmerjena proti Rusiji.

Korak zbliževanja z vzhodnimi sosedami
"Moja ocena vrha vzhodnega partnerstva je pozitivna. Gre še za en korak v smeri zbliževanja Evropske unije z vzhodnimi sosedami, iskanje skupnih poti ter zadovoljevanje gospodarskih, političnih in kulturnih interesov z nekaterimi konkretnimi cilji, kot sta vizumska liberalizacija in pospešitev ekonomskega sodelovanja," je dvodnevno dogajanje v Rigi povzel slovenski premier Miro Cerar.

O odnosih med EU-jem in Rusijo je premier Cerar sicer dejal, da ta hip ne vidi izrazitih znamenj v smeri izboljšanja ali poslabšanja, temveč vidi nekakšen dinamičen status quo. So pa pričakovanja za prihodnje mesece po njegovih besedah velika, saj vsi spremljajo, kaj se bo zgodilo z izvajanjem sporazuma iz Minska. "Za vse nas je pomembno in želimo si, da bi se premirje vzpostavilo, da ne bi bilo več žrtev in da bi se začele zadeve umirjati," je poudaril Cerar.

Gospodarsko sodelovanja in vizumske obljube
Še najkonkretnejša posledica vrha v Rigi je začrtanje korakov za brezvizumski vstop državljanov Gruzije in Ukrajine v Evropsko unijo, za kar pa bosta morali državi izpolniti zahtevne pogoje Bruslja, kar pa se ne bo zgodilo še najmanj leto dni. Lani je EU sicer ugodila Moldaviji in odpravila vizni režim za to najrevnejšo evropsko državo.

Kijevu novo posojilo za izvedbo reform
Sočasno se je za majhna in srednja podjetja iz šesterice odprlo namenskih 200 milijonov evrov letne pomoči za okrepitev gospodarskega sodelovanja z EU-jem.

Voditelji 28 članic Evropske unije so sočasno tudi odobrili novo posojilo Ukrajini v znesku 1,8 milijarde evrov, s čimer bi pomagali uradnemu Kijevu, ki mu močno primanjkuje svežega denarja, pri izvedbi reform. Eden temeljnih pogojev EU-ja za posojilo je boj proti korupciji v Ukrajini.