Se bosta vladi v Ljubljani in Zagrebu le sporazumeli? Foto: MMC RTV SLO
Se bosta vladi v Ljubljani in Zagrebu le sporazumeli? Foto: MMC RTV SLO
Carl Bildt
Švedski premier je napovedal, da se švedsko predsedovanje Uniji ne bo ukvarjalo s slovensko-hrvaškim sporom. Foto: EPA
Žbogar: Počakajmo

O tem piše hrvaški časopis Jutarnji list, ki se sklicuje na neimenovane dobro obveščene vire blizu hrvaški vladi. V članku avtor dodaja, da naj bi bil Zagreb pripravljen na popuščanje, potem ko je kakršen koli umik dokumentov do zdaj odločno zavračal. Vir sicer meni, da je možnost umika spornih dokumentov samo teoretična, saj je Hrvaška povsem prepričana, da meje ne prejudicira niti en dokument iz pogajalskih stališč Hrvaške z EU-jem.

Na popuščanje je Zagreb verjetno pripravljen, ker se je pokazalo, da postaja evropska prihodnost Hrvaške naenkrat zelo oddaljena: Slovenija je blokirala še eno pristopno poglavje, evropski komisar za širitev Olli Rehn je dvignil roke od slovensko-hrvaškega spora
in celo švedski premier Carl Bildt je nakazal, da se švedsko predsedstvo EU-ju z mejo ne namerava pretirano ukvarjati.

Jutarnji list še piše, da je verjetnost, da bodo pristopna pogajanja končana še letos, vse manjša, vse bolj verjetno pa je, da bi blokada lahko trajala celo več let. To je velika težava, saj po nekaterih ocenah Hrvaška s tem letno izgublja približno milijardo evrov.

Kategorično zavračanje bilo kritično
Nekdanji hrvaški minister za evropske integracije Neven Mimica je za časnik ocenil, da je bil ključen trenutek takrat, ko je hrvaška vlada pred nekaj meseci kategorično zavrnila vsako možnost umika pristopnih dokumentov. "Takrat bi bilo treba v miru sesti s Slovenci ... in videti, kaj točno po njihovem prejudicira mejo. Pogovor bi bil bolj korekten, kot pa da generalno zavračamo slovenske trditve," meni Mimica.

Po besedah Mimice je sicer nekatere dele pristopne dokumentacije mogoče umakniti brez večjih težav, pri nekaterih pa bi bila situacija bolj zapletena, zato bi bilo najenostavneje, da Hrvaška z izjavo, ki bi bila ratificirana na ravni parlamenta, vlade, predsednika ali neke druge
institucije, Sloveniji jamči, da z nobenim pristopnim dokumentom ne prejudicira meje. In obratno - da Slovenija isto jamči Hrvaški.

Žbogar: Stiki na hladnem, čas je za razmislek
Zunanji minister Samuel Žbogar, ki se je na Krfu udeležil zasedanj zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in zunanjih ministrov EU-ja, je za TV Slovenija povedal, da zaenkrat ni predvidenih nobenih stikov med slovensko in hrvaško stranjo, koliko časa bo trajal ta "razmislek", pa zaenkrat ne more reči. "vsi nekako čakajo, da se mi sami odločimo, katere so poti naprej". Ob tem je Žbogar ponovil željo Slovenije, da se nadaljujejo pogajanja za rešitev vprašanja meje in deblokado hrvaških pristopnih pogajanj pod okriljem evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, a dodal, da "je potreben tudi nek razmislek na strani držav članic" EU.

Žbogar: Počakajmo