Če bodo propadla hrvaška pristopna pogajanja, bo propadla ideja evropske integracije, se je hrvaški premier odzval na odpovedano pristopno konferenco.

Združena Evropa temelji na vrednotah, ki jih Hrvaška zagovarja, Slovenija pa žal in v svojo škodo demantira oziroma s svojim vedenjem postavlja pod vprašaj, je dejal Ivo Sanader.

"Če bo Slovenija nadaljevala z izsiljevanjem - v torek smo bili priča novemu izsiljevanju, češ da bi morali sprejeti sporazum, ki ga je Hrvaška že davno zavrnila - potem lahko zastavimo vprašanje, zakaj Slovenija ni sprejela sporazuma, ki je bil na mizi nazadnje in ki ga je sprejel hrvaški sabor," je razpredal Sanader in pojasnil, da je Hrvaška predlagala ločitev vprašanje meje od hrvaških pristopnih pogajanj z EU-jem kot je bilo v primeru slovenskega približevanja uniji. "Od gospodov v slovenskem državnem vrhu ne zahtevam ničesar drugega, kot da sprejmejo načelo, ki je bilo uporabljeno tudi za Slovenijo, in sicer, da obstaja odprto vprašanje, ki ga nihče ne zanika, in da Slovenija deblokira hrvaška pogajanja z EU in Hrvaški pusti, da konča svoje delo, ko bomo v EU, pa bomo reševali vprašanje meje," je ponovil stališče Zagreba.

Hrvaška ne bo dala niti centimetra
Hrvaška bo polnopravna članica EU-ja, v zameno za to pa ne bo dala niti centimetra svojega ozemlja, je izjavil hrvaški premier Ivo Sanader. Hrvaška si članstvo zasluži, če pa bo Slovenija nadaljevala s svojim izsiljevanjem, je možen porast evroskepticizma, je opozoril. Če dvignejo roke od vsega tega, dvignejo roke od združene Evrope, saj ima Evropa možnost le, če je osnovana na načelih svojih ustanoviteljev, je na vprašanje, ali je Švedska obupala nad reševanjem mejnega spora, odgovoril predsednik hrvaške vlade.

Mesić krivca vidi predvsem v Sloveniji
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je medtem izjavil, da je za zastoj hrvaških pogajanj z EU-jem kriva predvsem Slovenija. "Treba je ponoviti, da želi Hrvaška v evropskem in dobrososedskem duhu in na podlagi mednarodnega prava rešiti sporno vprašanje meje s Slovenijo. Vendar to ni več samo meddržavno vprašanje, temveč je tudi vprašanje EU-ja," je v nagovoru na slovesnosti ob hrvaškem dnevu državnosti izjavil Mesić. Poudaril je, da bo Hrvaška za reševanje tega vprašanja "še naprej dajala svoj konstruktiven prispevek", ne bo pa pristala na odstopanje ozemlja za članstvo" v EU-ju.

"Slovenija nima namena deblokirati pogajanj"
"Na žalost gre za vprašanje nadaljevanja neevropske prakse, ki jo že osem mesecev vodi Republika Slovenija. Kaj pomeni nadaljevati pogovore in dajati alibi državi, ki očitno nima namena deblokirati naših pogajanj?" pa se sprašuje hrvaško zunanje ministrstvo. Hrvaška vlada meni, da gre pri vprašanju meje za ozemeljske zahteve oziroma da Slovenija ne bi sprejela niti enega predloga, ki ne bi popolnoma upošteval njenih zahtev. Hrvaška je, tako meni hrvaško zunanje ministrstvo, sprejela tako francokso pobudo kot Rehnov končni predlog. Zagreb za zdaj ne načrtuje nobenih stikov z Ljubljano, čeprav sta tako Švedska kot Rehn namignila, naj državi sami rešita spor.

Češka, predsedujoča EU-ju, je za petek napovedano pristopno konferenco o Hrvaški odpovedala, potem ko je v torek Slovenija blokirala poglavje o Statistiki, edino poglavje, pri katerem je Hrvaška izpolnila vse pogoje za njegovo zaprtje. "Kje v poglavju Statistika vidijo prejudiciranje meje, zares ne vemo," je izjavil predstavnik hrvaškega zunajega ministrstva.

Zaradi še vedno nerešenega mejnega vprašanja se je češko predsedstvo odločilo, da odpove pristopno konferenco, ki je bila že dvakrat prestavljena, prvič z marca na april, aprila pa na 26. junij. Tako Hrvaška med češkim predsedovanjem ne bo niti odprla niti zaprla nobenega poglavja v pristopnih pogajanjih z EU-jem.

Spor v nekaterih poglavjih edina ovira
Med češkim predsedovanjem je bil po trditvah Prage dosežen dogovor na tehnični ravni za začasno zaprtje poglavja o pravu družb in statistike ter za odprtje poglavij prosti pretok kapitala in davki. "V teh poglavjih spor glede meje ostaja edina ovira. Pomanjkanje formalnega napredka v pogajanjih s Hrvaško tako ne izraža dejanskega napredka," pravijo v predsedstvu.

Coreper poziva k prizadevanjem za odpravo zastoja
O stanju pogajanj Hrvaške z EU-jem je razpravljal odbor stalnih predstavnikov držav članic pri EU-ju (Coreperju). V razpravi je po navedbah virov sodelovalo več kot deset držav, ki so izrazile obžalovanje, da ni napredka, in prepričanje, da je potreben premislek o tem, kako naprej. Predsedstvo in Evropsko komisijo so pozvale, naj nadaljujejo prizadevanja za odpravo zastoja. V razpravi nobena država članica ni krivila ali kritizirala Slovenije, razprava naj bi bila precej splošna.

Švedska, ki bo od Češke prevzela predsedovanje EU-ju, je ponovila, da je potreben premislek v obeh državah, a da je pripravljena prisluhniti, če se bosta državi dogovorili, kako bi nadaljevali pogovore za rešitev problema.

Slovenija ponovila stališče
Slovenija je ponovila stališče, ki ga je v torek javno predstavil premier Borut Pahor v Ljubljani. Dejal je, da ocenjuje pobudo evropskega komisarja Ollija Rehna kot dobro, da sta strani z njegovim "popravljenim predlogom" prišli zelo blizu "pošteni rešitvi" in da je Slovenija pogovore pripravljena nadaljevati na tej podlagi.

Slovenija blokira 13 poglavij
Slovenija je pristopna pogajanja Hrvaške blokirala z razlago, da je naša južna soseda v pogajalska izhodišča vnesla elemente, ki prejudicirajo vprašanje meje med državama. Slovenija ima zadržke pri 13 poglavjih - devetih, ki so pripravljeni za odprtje (davki, prosti pretok kapitala, kmetijstvo in razvoj podeželja, varnost hrane ter veterinarska in fitosanitarna politika, ribištvo, regionalna politika, pravica, svoboda in varnost, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika), in štirih, pripravljenih za zaprtje (pravo družb, čezevropska omrežja, carinska unija in od torka tudi pri poglavju statistika).

Dve poglavji dobili rdečo luč tudi od EK-ja
Med neodprtimi poglavji Hrvaška za dve še ni dobila zelene luči niti od Evropske komisije: konkurenca, kamor sodi pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice, kamor sodi sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Zaradi zadnjega poglavja ima zadržke več drugih članicah povezave.