Avtorji poročil, objavljenih danes v Bruslju, so članice razdelili v štiri skupine. Slovenija je v najslabši skupini članic, v katerih konkurenčnost stagnira ali pada.

V najboljši skupini držav z visoko stopnjo konkurenčnosti, ki se izboljšuje, so uvrščene Nizozemska, Nemčija, Danska in Irska.

Visoko stopnjo konkurenčnosti, ki pa stagnira ali upada, po navedbah komisije beležijo Belgija, Velika Britanija, Avstrija, Francija, Italija, Luksemburg, Švedska in Finska.

Estonija, Litva, Španija, Latvija, Češka, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Grčija pa sodijo v skupino držav s skromno stopnjo konkurenčnosti, ki pa se izboljšuje.

Evropska komisija (EK) sicer v dveh letnih poročilih o konkurenčnosti industrije v EU ugotavlja, da ima evropska industrija številne konkurenčne prednosti, ki bi jih bilo treba kljub težkim gospodarskim razmeram izkoristiti za spodbujanje gospodarske rasti.

EU ima še vedno nekatere prednosti
EU na splošno pri proizvodnji ohranja konkurenčno prednost z visoko usposobljenimi delavci, visoko stopnjo izvoza blaga ter konkurenčnimi prednostmi, povezanimi s kompleksnimi in visokokakovostnimi proizvodi.

EK ob tem opozarja, da morajo članice za zagotovitev rasti nujno ukrepati na več področjih, ki povzročajo skrbi. Tako morajo okrepiti investicije, izboljšati dostop malih in srednjih podjetij do bančnih posojil, učinkovitost javne uprave, dostop do tujih trgov in inovacije ter nasloviti problem visokih cen energije.

"Cenim prizadevanja članic za izboljšanje konkurenčnosti industrije, a veliko je še treba postoriti," je pozval komisar za industrijo in podjetništvo Ferdinando Nelli Feroci ter izpostavil omenjena problematična področja.

Evropska komisija bo izsledke poročil upoštevala pri pripravi priporočil članicam za fiskalne in strukturne reforme v sklopu evropskega semestra, cikla okrepljenega evropskega nadzora nad izvajanjem nacionalnih proračunskih in gospodarskih politik.

Odgovori na vprašanja o industrijski politiki
Prvo poročilo o evropski konkurenčnosti za leto 2014 z naslovom Pomoč podjetjem pri rasti omogoča kvantitativno oceno konkurenčnosti industrije EU in zagotavlja empirične odgovore na pomembna vprašanja v razpravi o industrijski politiki.

Drugo poročilo o konkurenčnosti članic unije za leto 2014 z naslovom Ponovna industrializacija Evrope pa je ocena na podlagi kazalnikov izvajanja industrijske politike na ravni EU in nacionalni ravni, z razčlenitvijo po državah.