Mihela Zupančič je v oceni preteklega leta v Evropski uniji izpostavila gospodarsko krizo, ki je po njenih besedah v globalne odnose vnesla nove elemente iskanja ravnotežja, znotraj EU-ja pa sprožila iskanje odgovora, kako obnoviti in utrditi socialno tržno gospodarstvo. To ostaja izziv tudi za naprej in bo v praksi na preizkusu pri oblikovanju naslednjega ciklusa strategije za rast in delovna mesta. Prejšnja strategija je bila narejena v okoliščinah visoke gospodarske rasti, marca prihodnje leto bodo voditelji odločitve na tem področju - o teh pogovori že tečejo - sprejemali v močno drugačnih okoliščinah.

Podnebje v ospredju
Zelo so leto 2009 zaznamovala tudi mednarodna pogajanja o podnebnih spremembah, ki žal do preboja na globalni ravni niso pripeljala, pravi Zupančičeva, a dodaja, da to nikakor ne pomeni, da Evropa svoja prizadevanja ustavlja. Sami smo si na tem področju zadali visoke cilje, ki so vezani tako na prizadevanja za ustavljanje podnebnih sprememb kot na zagotavljanje varnosti preskrbe z energijo in posledično na vlaganja v nove, zelene tehnologije, kar spet spada v sklop prizadevanj za izhod iz gospodarske krize in prizadevanj za trajnostni razvoj. Ti izzivi kljub neizkazanim ambicijam v celovitem mednarodnem merilu pred nami ostajajo v polni meri.

Leto 2009 je bilo po mnenju Zupančičeve tudi sicer gosto posejano s pomembnimi in odmevnimi dogajanji. Med drugim smo volili poslance v Evropski parlament, praznovali 20. obletnico začetka demokratičnih sprememb v Vzhodni Evropi in peto obletnico širitve, v kateri je v Evropsko unijo vstopila tudi Slovenija. Poleg tega smo po skoraj desetletju usklajevanj dobili novo, Lizbonsko pogodbo, ki uvaja številne novitete. Nekatere vidnejše so že tu.

Prvič s predsednikom
Predsednik Evropskega sveta je nedvomno novost, ki utegne v delovanje Unije vnesti nov pristop, predvsem pa verjetno večjo politično navzočnost oziroma vidnost pri evropskih zadevah na najvišji ravni, torej pri predsednikih vlad in/ali držav. Dobili smo tudi predstavnico za zunanjo politiko, ki bo na čelu skupne evropske službe za zunanje zadeve prvič skušala povezati različne vidike evropskega zunanjepolitičnega delovanja, predvsem nacionalne in nadnacionalne. Teh sprememb je veliko, med drugim večja vloga nacionalnih parlamentov ali npr. državljanska pobuda, ki bo državljanom pod določenimi pogoji in v povezani obliki omogočila naslavljanje pobud za ukrepanje na evropski ravni.

Kot lahko vidimo, se analitiki še ukvarjajo z vprašanjem, do katere mere bodo institucionalne spremembe prelomne za nadaljnji razvoj Unije v sodobnem svetu s sodobnimi izzivi, je dejala Zupančičeva in še dodaja, da pri tem osebno meni, da bo prelomna ravno toliko, kot bo v Uniji politične volje za smele spremembe. "Upam, da bo v letu 2010 takšna politična volja potrjena. Zdi se mi nujna za utrditev položaja EU-ja v mednarodnem merilu, pa tudi za uspešno delovanje znotraj njenih meja," zaključuje vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.