Komisija želi dodatne informacije o ukrepanju Slovenije v omenjenih treh primerih, glede katerih postopki že tečejo in so v različnih fazah, preden bo odločila, ali bo ukrepanje odobrila.

Minister Križanič je po sestanku s komisarjem povedal, da sta se pogovarjala o dokapitalizacijah na nekaterih področjih in vlogi države pri teh dokapitalizacijah, ki so potrebne v razmerah po krizi.

"Izpostavljene so bile tri različne institucije, kjer ima naše narodno gospodarstvo poseben interes, ki so sistemske narave in kjer komisija želi dodatne informacije s tega področja," je pojasnil minister. To so po njegovih besedah NLB, Adria Airways in SID banka.

V vseh treh primerih postopki, povezani z državnimi pomočmi, že tečejo in so v različnih fazah. Slovenija je v vseh treh primerih o svojem ukrepanju Evropsko komisijo pravočasno obvestila, vendar ta za končno presojo potrebuje še dodatne podatke, je še dejal minister.

Želja po sodelovanju zasebnega sektorja
Prav tako je minister pojasnil, da je komisarja seznanil s tem, da je prvenstveni motiv Slovenije sodelovanje zasebnega sektorja pri teh projektih in da država vanje vstopa v deležu nad njeno proporcionalno udeležbo samo, če je to potrebno.

Potrebno pa je, če na drugi strani ni dovolj interesa in če gre za sistemska podjetja, ki zagotavljajo normalno delovanje slovenskega malega in izjemno odprtega gospodarstva, je povedal minister.

Ob tem je minister Križanič v povezavi z NLB poudaril, da si pri tako pomembni banki "ne moremo privoščiti, da dokapitalizacija, če je zahtevana, ne bi uspela".

Po dokapitalizaciji bi sicer slovenska vlada deleže, ki jih je na tak način pridobila, odprodala po primerno visoki ceni, saj nima interesa povečevati lastništva, ima pa interes, da banka deluje stabilno in kakovostno, je še dejal minister.

Komisar Almunia je po Križaničevih besedah vzel na znanje probleme, s katerimi se na tem področju letos ubada Slovenija, ter dejstvo, da bo država tam, kjer se sedaj več izpostavlja, pozneje to tudi odprodala po ustrezno visoki ceni.

Na vprašanje, do kdaj mora Slovenija komisiji posredovati podatke, ki jih ta zahteva, je minister odgovoril, da pri različnih primerih različno.

V primeru NLB bi to po njegovih besedah morala storiti v naslednjih tednih. Komisija od Slovenije pričakuje dokončen program prestrukturiranja z zelo jasnim programom njegovega izvajanja.

Evropska komisija je v začetku marca odobrila dokapitalizacijo NLB v višini do 250 milijonov evrov. Ukrep je odobrila začasno, s ciljem zagotavljanja finančne stabilnosti, dokončno odločitev pa bo sprejela po prejemu načrta prestrukturiranja NLB, za pripravo katerega ima Slovenija šest mesecev časa.

Križanič je sicer z Almunio govoril o celotnem dosjeju NLB, torej tudi o verjetni novi dokapitalizaciji, glede katere pa ni znanega še nič konkretnega.

Adria mora izpolniti pogoje
V povezavi z Adrio je minister pojasnil, da v zadnjih desetih letih ni dobila državne pomoči, zato ni pod takšnimi omejitvami kot NLB, vsekakor pa mora izpolniti vse pogoje, da bo pomoč odobrena.

Prošnjo glede pomoči Adrii je Slovenija v Bruselj poslala marca, a takrat je bilo pričakovano, da gre za manjši znesek, ki bi bil dan kot subvencija. To prošnjo so nato dopolnili in sedaj teče postopek o večjem znesku, vezanem na popolno prestrukturiranje. Vlada je komisiji poslala v odobritev pomoč Adrii Airways v višini 49,5 milijona evrov.

V povezavi s SID pa je minister dejal, da je treba "dodatno osvetliti njen koncept kot države razvojne banke".

"Dejstvo je, da v vseh treh primerih gre za tipične evropske akcije, ki jih izvajajo tudi druge evropske države na teh istih treh področjih, se pravi sistemska banka, letalski prevoznik in razvojna banka v 100-odstotni državni lasti, vezana na izvozno zavarovalnico," je še povedal minister Križanič.

To, da se na teh področjih potrebuje ali dokapitalizacijo ali prestrukturiranje, je po njegovih besedah v časih po krizi precej značilen pojav.