Pet dni pred iztekom programa pomoči Grčiji in rokom za vračilo zajetnega posojila so se v Bruslju nadaljevala maratonska pogajanja med grško vlado in mednarodnimi posojilodajalci.

Predstavniki Evropske centralne banke, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IFM) so se vso noč in vse dopoldne pogajali z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom, a so na zasedanje finančnih ministrov prišli neenotni - brez skupnega predloga reformnih in proračunskih ukrepov v zameno za izplačilo nujno potrebne pomoči Grčiji.

Institucije so zato ministrom posredovale svoj kompromisni, menda še zadnji predlog reform, da bi se izognili bankrotu. "Če Grčija tudi zdaj reče "ne", bi bila to lahko zadnja kaplja čez rob," je za Reuters povedal neki višji predstavnik evroobmočja.

Ministri so sicer, po pričakovanjih, po nekaj urah pogajanja prekinili, nadaljevali pa naj bi jih v soboto zjutraj. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem sporočila, da mora biti dogovor z Grčijo sklenjen še pred odprtjem finančnih trgov v ponedeljek. Ob tem je dejala še, da se Nemčija ne bo "pustila izsiljevati" Grčiji.
Avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling je ob prihodu na vrh dejal, da je dogovor še mogoč, a opozoril, da je iz minute v minuto težje in da je rok za dogovor nedelja, saj sicer ne bo dovolj časa za izvedbo potrebnih postopkov v nekaterih nacionalnih parlamentih. Schelling je še ocenil, da veliko napredka v dozdajšnjih pogajanjih očitno ni bilo, in okrcal grško vlado, da je vseskozi zavračala različne ponudbe za kompromis in da brezskrbno ravna s svojo državo.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je pred vrhom dejal, da je več razlik kot strinjanja, napredka ni, Grki pa naj bi se premaknili kvečjemu nazaj. Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je takoj povedal, da od današnjega sestanka pričakuje predvsem "trdo delo". Ob tem je potrdil, da se Grčija ne strinja z najnovejšim kompromisnim predlogom institucij upnikov, da zadostnega napredka ni in tako niti ne dogovora.

Zmanjkuje potrpljenja
"Iskreno povem, da ne vem, kolikšne so možnosti za dogovor danes," je povedal slovaški finančni minister Peter Kažimir, medtem ko njegov malteški kolega Edward Scicluna pravi, da iskreno ne ve več, kje so razlike. "Nimamo več komentarjev. Nimamo več potrpljenja," je dodal. Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je ob prihodu opozoril, da časa zdaj res ni več.

Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je na novinarski konferenci s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem povedal, da je spal le tri ure in da je na smrt utrujen. Ko so želeli novinarji Junckerja izprašati o aktualnem dogajanju, je dejal, da mora "nazaj h grškim prijateljem".
Grški finančni minister Janis Varufakis je na sestanek znova prišel brez besed. V preteklih dveh dneh ni dal nobene izjave za javnost.

V vzdušju negotovosti, pesimizma, obupanosti in izmučenosti se tako začenja četrti sestanek evroskupine v tednu dni. Ob tem se omenjajo možnosti novih kriznih sestankov ministrov in tudi voditeljev držav v evrskem območju danes in v prihodnjih dneh.

Cerar o Grčiji: Upanje je
Slovenski premier Miro Cerar pa je ob prihodu na vrh EU-ja dejal, da upanje na dogovor o Grčiji je, a da je za kakršne koli konkretne komentarje in ocene o možnosti dogovora prekmalu. "Treba je počakati in videti, kaj bodo ugotovili ministri," je dejal Cerar.

Premier je še spomnil, da evrske članice od Grčije zahtevajo, da mora predstaviti tak načrt reform in sprememb, ki bodo sprejemljive za tri institucije in za evroskupino. "Če bodo ti pogoji izpolnjeni, bomo vsi veseli in bomo z veseljem ugotovili, da gremo skupaj naprej," je povedal.

Zahteva pa to od Grčije po premierjevih besedah precejšen napor. V zadnjih dneh je bil grški napor še bistveno prešibak, čeprav so bile nekatere predlagane spremembe v pravi smeri, je še ocenil.

ECB ne more pokrivati finančnih potreb Grčije
Medtem pa je predsednik nemške centralne banke Bundesbank Jens Weidmann sporočil, da ECB oz. sistem centralnih bank območja evra ne moreta pokrivati finančnih potreb Grčije, tudi če pride do dogovora Aten z upniki. S tem je ost kritike usmeril proti grškim bankam, ki so odvisne od izredne pomoči ECB-ja, a kupujejo grške zakladne menice.

"Vsem, ki sodelujejo v trenutnih pogajanjih, mora biti jasno, da evrosistem (sistem centralnih bank evrskega območja) ne more zapolnjevati grških finančnih vrzeli, tudi če bo sklenjen dogovor o sprostitvi preostalih 7,2 milijarde evrov mednarodne finančne pomoči tej prezadolženi članici območja evra," je povedal na konferenci mednarodnega bančnega združenja IIF v Frankfurtu.