Bruselj mrzlično išče rešitev za Ciper. Trojka naj ne bi želela dati več kot 10 milijard evrov pomoči, kar pa po neuradnih informacijah za ciprskega predsednika ni dovolj.

Sestanek se je začel pozno, okoli 22. ure, kmalu nato pa so že "razglasili" odmor. Kmalu po začetku sestanka so se pojavile različne interpretacije o začetku sestanka, v Bruslju pa naj bi vladala zmeda in se vrstili krizni sestanki.

Anastasiades želi več
Nikos Anastasiades, ciprski predsednik se pogaja s predsednikom Evropske centralne banke Mariom Draghijem, evropskim komisarjem za denarne in gospodarske zadeve Ollijem Rehnom in šefico Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde. Trojka po navedbah virov Cipru ne želi dati več kot deset milijard evrov pomoči, Anastasiades očitno želi več.

Kaj več še želite? Naj odstopim? Povejte.
Anastasiades je v Bruslju dejal, da pogoji za zagotovitev mednarodne pomoči Cipru niso izvedljivi. Po poročanju ciprskih medijev pal, da ne bo sprejel zahtev IMF, da naj Ciprska centralna banka prevzame devet milijard evrov dolga Banke Laiki, saj bi to po njegovem mnenju vodilo do kolapsa države. Ciprski predsednik naj bi poročanju ciprskih medijev na pogovorih dejal tudi, da zavrnejo vsak njegov predlog. "Kaj več še želite? Želite, da odstopim? Potem le povejte," naj bi dejal.

Pogovori so izzvali tudi proteste v Nikoziji. Pred prostori Evropske komisije se je zbralo okoli 500 članov komunistične stranke AKEL, ki so Ciprčane pozvali, naj se borijo za svoje pravice. Na protestu pred predsedniško palačo pa je bilo okoli 200 protestnikov, predvsem bančnih uslužbencev

Političnim voditeljem na Cipru je Anastasiades sporočil, da do zdaj še niso sprejeli nobene odločitve, saj so še vedno "v pripravljalni fazi na srečanje evrske skupine". Pogajanja o dogovoru, ki bi Cipru zagotovil deset milijard evrov pomoči, da se izogne bankrotu, se namreč nadaljujejo še na srečanju finančnih ministrov članic območja z evrom.

Zaradi Anastasiadesovih pogovorov z voditelji EU-ja so začetek tega srečanja, ki je bilo sprva predvideno za 18. uro, preložili na 20. uro. Na srečanju je pričakovati nadaljnja dolgotrajna pogajanja. Ob prihodu na sestanek so bili številni ministri zelo zaskrbljeni. Nemški finančni minister Wolfgang Schauble je opozoril, da se številke niso spremenile, "kvečjemu poslabšale". Vseeno je previdno optimističen, je dejal.

Avstrijska ministrica Maria Fekter je opozorila, da je položaj zelo resen, podobno pa meni tudi njen luksemburški kolega Luc Frieden. Kot je dodal, položaj ogroža celotno območje evra.

Ciper naj bi imel za dogovor o programu pomoči sicer čas le še do ponedeljka, saj je ECB v nasprotnem primeru zagrozil, da ne bo več zagotavljal izredne likvidnostne pomoči ciprskim bankam. Doslej so mednarodni posojilodajalci vztrajali, da mora Ciper v zameno za 10-milijardno pomoč zagotoviti tudi lastnih 5,8 milijarde evrov.

Banke na otoku pa so očitno v vse hujšem položaju. Ciprska centralna banka je omejila dvig gotovine na bankomatih na zgolj 120 evrov na dan. Doslej je sicer veljala omejitev 700 evrov na dan. Banka Laiki, ki je imela doslej omejitev 260 evrov, pa je omejila dvige celo na 100 evrov na dan.

Ciper je pripravljen na ostre ukrepe za preprečevanje odliva kapitala, za prestrukturiranje bank in oblikovanje posebnega investicijskega sklada, kjer bi združili različno premoženje ter z njim zagotovili del sredstev za državni proračun. Po sestanku vrha ciprske politike so sporočili, da je država pripravljena na sporno obdavčitev bančnih vlog, a le tistih, ki presegajo 100.000 evrov. Varčevalcem v največji banki naj bi odtegnili petino zneska na računih, komitentom drugih bank pa štiri odstotke, drugo največjo banko Laiki pa naj bi korenito prestrukturirali.

"Preostale le še neusmiljene možnosti"
V soboto sta tako ciprski finančni minister Mihalis Saris kot evropski komisar za denarne zadeve Rehn ocenila, da so v pogajanjih o pomoči dosegli velik napredek, a da so še vedno odprta številna vprašanja in da razlogov za zadovoljstvo še ni. "Na žalost so nas dogodki v zadnjih dneh pripeljali v položaj, ko nimamo več na voljo nobene optimalne rešitve. Ostale so nam le neusmiljene možnosti. Pomoč Evrope lahko pomaga minimizirati gospodarsko škodo in zavarovati najranljivejše pred posledicami finančne krize na Cipru," je povedal komisar Rehn.

Ultimat za dogovor je postavila Evropska centralna banka, ki je opozorila, da bo brez dogovora o programu pomoči za Ciper izredno likvidnostno pomoč ciprskim bankam zagotavljala le do ponedeljka.

Kaj se lahko zgodi, če rešitve ne bo?
Kar ciprske banke trenutno ohranja pri življenju, so kratkoročna posojila ciprske centralne banke, ki jih je odobrila Evropska centralna banka. Ta posojila niso javno objavljena, a naj bi ciprska centralna banka že izdala za devet milijard evrov posojil. Če ECB ne bo več posojal denarja, drugje pa se banke ne morejo več zadolžiti, le-te ne bodo več odprle svojih vrat ali bodo hitro bankrotirale, saj ne bodo mogle ugoditi vsem varčevalcem, ki bodo skušali dvigniti svoje prihranke.

Po bankah lahko bankrotira še država. Katastrofe, ki bi sledila, se ne da točno napovedati, a je ne gre podcenjevati, opozarjajo strokovnjaki. Zlomilo bi se državno gospodarstvo pa tudi socialna država. Ker bi zmanjkalo evrov, bi morala država izdati neke vrste obveznice za ljudi, da bi si lahko kupili najnujnejše, kar bi lahko pripeljalo do hiperinflacije, kjer bi se cene dobrin hitro podvojile ali potrojile. Država bi morala preprečiti, da bi denar zapustil državne meje, ljudje bi se obrnili k trgovanju, zunanja trgovina pa bi se ustavila.

Ciper bi moral po vsem tem verjetno zapustiti območje evra, a nihče res ne ve, kaj bi to pomenilo za Evropsko unijo. Zato strokovnjaki predvidevajo, da bo Evropska unija v nekem trenutku le vstopila v igro in pomagala Cipru. "Evroobmočje noče propadle države na Cipru," je za AP povedal Jacob Kirkegaard s Petersonovega inštituta v Washingtonu in dodal, da bi bila Evropska unija v takem primeru precej popustljiva.

Ciper na dolgo pot okrevanja
Tudi če se bo Ciper izognil najbolj črnemu scenariju, pa ga v vsakem primeru čaka dolga pot okrevanja. Ukrepi, ki jih bodo sprejeli v zameno za pomoč, bodo zagotovo upočasnili gospodarsko rast, obdavčitev bančnih vlog pa bo porušila vero v Ciper kot središče mednarodnega bančništva in tako uničila največji sektor v državi.