Poljska si je s prizadevanji za obnovitev pravne države odprla pot do skupno 137 milijard evrov evropskih sredstev, ki so bila do zdaj blokirana zaradi kršitve vrednot EU-ja, vključno s pravno državo in neodvisnostjo sodstva.

Evropska komisija je odobrila prvo izplačilo iz sklada za okrevanje v znesku 6,3 milijarde evrov, Poljska pa izpolnjuje tudi pogoje za dostop do 76,5 milijarde evrov drugih sredstev. Viri na komisiji pričakujejo, da bo Poljska v prihodnjih tednih vložila zahtevke za izplačilo približno 600 milijonov evrov.

Komisija je pozitivno ocenila prvi poljski zahtevek za izplačilo iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost ter ugotovila, da je Varšava zadovoljivo izpolnila dva t. i. supermejnika iz svojega nacionalnega načrta za obnovitev vladavine prava v državi. Cilj načrta je končati postopek po 7. členu pogodbe EU-ja, ki ga je Evropska komisija sprožila leta 2017 zaradi nespoštovanja temeljnih vrednot EU-ja.

Pri tem so v Bruslju pohvalili celovito reformo disciplinskega postopka za sodnike. Že junija 2022 so na Poljskem odpravili sporni disciplinski senat vrhovnega sodišča in ga zamenjali z neodvisno zbornico za poklicno odgovornost. S poznejšimi ukrepi pa so v postopek vključili še določene varovalke, ki preprečujejo kaznovanje sodnikov, ki upoštevajo pravo EU-ja.

Sorodna novica Poljski minister: Ponovna vzpostavitev pravne države na Poljskem bo dolga in zapletena

Prav tako je Poljska izpolnila tretji mejnik, in sicer se je zavezala uporabi orodij informacijske tehnologije za nadzor nad izvajanjem mehanizma in zaščito proti goljufijam. Izpolnitev teh treh mejnikov je bil pogoj za kakršno koli redno izplačilo sredstev iz mehanizma za okrevanje.

S tem si je Varšava odprla tudi pot do preostalih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je osrednji del evropskega sklada za okrevanje po pandemiji covida 19. Za izplačilo bo morala izpolniti še preostale mejnike in cilje iz nacionalnega načrta, vrednega 59,8 milijarde evrov.

Poljska je s sprejetjem ukrepov na področjih pravosodja, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic izpolnila tudi horizontalne pogoje, ki so podlaga za izplačilo sredstev iz osmih evropskih skladov na področjih kohezijske politike, pomorstva, ribištva in notranjih zadev, so še zapisali na Evropski komisiji.

Evropska komisija je danes potrdila še odločitev poljskih oblasti, da se država pridruži uradu evropskega javnega tožilca EPPO, ki skrbi za zaščito finančnih interesov EU-ja.

Uvedba evropske digitalne identitete

Evropski parlament je potrdil tudi uredbo o uvedbi evropske denarnice za digitalno identiteto, ki bo državljanom omogočala varno digitalno identifikacijo ter shranjevanje in upravljanje osebnih podatkov ter uradnih dokumentov v elektronski obliki.

Vsi državljani EU-ja bodo imeli z evropsko digitalno identiteto možnost, da varno in ob zaščiti svojih osebnih podatkov dostopajo do javnih in zasebnih spletnih storitev, so zapisali v sporočilu za javnost. Poleg javnih storitev bodo morale denarnico za digitalno identiteto za prijavo v svoje spletne storitve sprejeti tudi velike spletne platforme in zasebne storitve, ki morajo po zakonu preverjati avtentičnost svojih uporabnikov.

Poleg varnega shranjevanja digitalne identitete bo denarnica uporabnikom predvidoma omogočala tudi odpiranje bančnih računov, plačevanje in shranjevanje digitalnih dokumentov, kot so vozniško dovoljenje, zdravniški recept, poklicno potrdilo in podobno.

Nova pravila za kratkoročno oddajanje nepremičnin

Parlament je potrdil nova pravila, ki bodo platformam za posredovanje pri kratkoročnem oddajanju nepremičnin nalagala redno posredovanje podatkov lokalnim oblastem. S tem naj bi med drugim izboljšali zaščito najemnikov in državam EU-ja olajšali uvajanje morebitnih omejitev takšnega oddajanja, ki marsikje vpliva na trg dolgoročnejših najemov.

Predlagana nova pravila velikim spletnim platformam nalagajo posredovanje podatkov o nepremičninah, ki se oddajajo prek njih, enkrat mesečno, manjšim pa na vsake tri mesece.

Namen novih pravil je pomagati mestom pri uveljavljanju svojih pravil, namenjenih omejevanju kratkoročnih najemov, ki predstavljajo približno četrtino vseh turističnih nastanitev v EU-ju.

Nekatera turistična središča, kot sta Pariz in Amsterdam, so že uvedla letne omejitve števila prenočitev, ki jih je mogoče s posamezno nepremičnino ponuditi prek omenjenih platform. Barcelona je šla še dlje in tovrstne kratkoročne najeme prepovedala.