Finančni ministri Evropske unije so v Godollu, ki leži okoli 30 kilometrov severovzhodno od madžarske prestolnice, sklenili dvodnevno zasedanje, kjer je bila glavna pozornost namenjena Portugalski, ki je po Grčiji in Irski postala tretja članica evrskega območja s prošnjo za finančno pomoč.

Po prvih ocenah naj bi obubožana Portugalska potrebovala okoli 80 milijard evrov pomoči in finančni ministri držav v območju evra želijo dogovor o tem doseči do srede maja.

Srečanja se je udeležil tudi slovenski finančni minister Franc Križanič, ki je po koncu povedal, da bi lahko Slovenija v sveženj pomoči za Portugalsko okvirno prispevala 300 milijonov evrov, kar je pred kratkim omenil tudi premier Borut Pahor.

Po besedah Križaniča so že narejeni interni izračuni, vendar so se dogovorili, da tega ne komentirajo, dokler ne bo narejen program razdelitve pomoči.

Portugalska je za pomoč zaprosila po padcu vlade, ki se ji v parlamentu s svežnjem ostrih varčevalnih ukrepov ni uspelo izogniti dolžniški krizi. Varčevalni ukrepi bodo vseeno potrebni, saj so pogoj za odobritev pomoči in vanje sta že morali že privoliti Grčija in Irska v zameno za obsežno finančno pomoč EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Finančni ministri so zatrdili, da so ostri varčevalni ukrepi nujni za vzpostavitev blaginje.

Gluha ušesa politikov in kapitala
Z njimi se ni strinjalo na desettisoče udeležencev vseevropskih množičnih demonstracij v Budimpešti, kjer so izražali nasprotovanje krčenju pravic in standardov, kar predvidevajo varčevalni ukrepi evropskih držav.

Protestniki so se zavzeli za krepitev evropskega socialnega modela, vzpostavljanje pogojev za nova delovna mesta in varnih zaposlitev ter odpravo negotovih oblik dela.

Protestov se je udeležil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki je dejal, da kapital in politika nočeta razumeti sporočil protestnikov. "Politiki nočejo videti protestov, zato naj ne bodo presenečeni v prihodnje, če bodo delavci odgovorili na način, ki jih bo presenetil," je opozoril Semolič.

Po njegovih besedah so strukturne reforme v Evropski in tudi v Sloveniji usmerjene v zmanjševanje standardov socialne države in delavskih pravic. Finančni ministri so prav na zasedanju v Godollu razpravljali, kako obvladati delavske plače in kako vzpostaviti mehanizme v zasebnem sektorju za preprečevanje rasti delavskih plač in ozadje vsega tega je po mnenju predsednika ZSSS-ja reševanje javnih financ.

Semolič meni, da bi morali ubrati drugačen pristop, ki bi bil usmerjen proti tistim, ki so krizo povzročili, vendar politiki kažejo izjemno veliko razumevanje do finančnih struktur in veliko stopnjo nerazumevanja do potreb delavcev.