Evropska komisija se je za nadaljevanje pravnega postopka odločila po temeljiti analizi odgovora poljskih oblasti, ker ugotavlja, da te ne naslavljajo ustrezno njenih pomislekov glede zakona o ureditvi splošnih sodišč.

Gre za drugi korak v postopku za ugotavljanje kršitev evropske zakonodaje. Ta se začne s prvim oziroma uradnim opominom, sledi drugi opomin ali obrazloženo mnenje. Če ni ustreznega odziva, je naslednji korak Sodišče EU-ja.

V zraku še vedno visi tudi grožnja z uporabo "jedrske bombe" – 7. člena pogodbe EU-ja, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic. Komisija je pred časom opozorila, da je ta možnost povezana zlasti z odločitvami glede vrhovnega sodišča.

Sporni štirje zakoni
Za Bruselj so sporni štirje poljski zakoni: o pravosodnem svetu in vrhovnem sodišču, sprejetje katerih je z vetom preprečil predsednik Andrzej Duda in napovedal nove predloge, ter že veljavna zakona o nacionalni pravosodni šoli in ureditvi rednih sodišč.

Možnost uporabe 7. člena proti poljski vladi pod taktirko vodje vladajoče stranke Zakon in Pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega se omenja že več kot leto in pol, a je zdaj bliže kot kdaj koli prej.

Komisija je začela proti Poljski ukrepati januarja lani, ko je sprožila prvo fazo v sklopu okvira za odpravljanje sistemskih groženj pravni državi, uvedenega leta 2014.

Za dejanski odvzem glasovalnih pravic je potrebno soglasje preostalih članic Unije, ki ga glede na napovedano madžarsko podporo Poljski trenutno ni. Za samo sprožitev kompleksnega postopka v okviru 7. člena soglasje ni potrebno, tako da te možnosti ni mogoče izključiti.