Hrvaško loči le še nekaj dni pred referendumom 22. januarja, na katerem bodo državljani in državljanke odločali, ali se želijo pridružiti 27 državam članicam v Evropski uniji. A kot kaže, vse ne bo teklo gladko. Že nekaj časa na Hrvaškem poteka močna kampanja, ki opozarja, da so ljudje premalo seznanjeni z vstopom Hrvaške v EU, saj v javnosti o tej temi nikoli ni stekla javna razprava.

Še več. Nevladne organizacije in evroskeptiki v medijih sploh niso imeli priložnosti, da bi predstavili svoje poglede in stališča. Ljudje so tako zmedeni, saj so o tem, kakšno naj bi bilo življenje v Evropski uniji in kaj članstvo sploh prinaša, dobili le enostranske informacije vladajoče oblasti.

Za dodatna pojasnila smo poklicali predsednika skupne ''Volim Hrvatsku''Roka Šikića, ki je eden izmed organizatorjev sobotnega shoda na Trgu bana Jelačiča ''Svet za Hrvaško - NE v EU''. Organizatorji protesta želijo, da se datum referenduma prestavi, saj menijo, da ljudje niso dobili dovolj nepristranskih informacij, da bi o tako pomembnem vprašanju odločali že čez devet dni.

Zakaj nasprotujete vstopu Hrvaške v EU?
Odgovor je zelo kompleksen in ga ne morem strniti v en stavek. Razlog, zakaj smo na tem referendumu 'proti' oziroma 'za' preložitev referenduma, je, da na Hrvaškem o vstopu v EU sploh ni bilo javne razprave. Vstop v EU pa je trajna odločitev. Možnost izhoda iz EU-ja je le prevara, ki sicer obstaja, a le teoretično. Na Hrvaškem nihče ne ve, kako bi lahko izstopili iz EU-ja, če bi vanj enkrat vstopili. Ne le to, nikoli na Hrvaškem ni bila izvedena interdisciplinarna študija, ki bi pokazala vse pozitivne in negativne učinke, ki bi vplivali ne le na gospodarstvo, ampak tudi na življenje celotne družbe. Na Hrvaškem tudi ni bilo nobene javne razprave o pogajalskih izhodiščih, o čemer ste imeli recimo javno razpravo tudi v Sloveniji. V razpravi ste lahko sodelovali in spremljali dogajanja. Tega na Hrvaškem nismo imeli. Šele pred dvajsetimi dnevi so na spletu objavili nekaj, za kar so nam dejali, da so pogajalska izhodišča …

… torej ljudje niso informirani?
Absolutno so neinformirani. Pet let oziroma dve leti država intenzivno vodi kampanjo – ena se vodi z zelo žaljivimi in vulgarnimi oglasi, ki podcenjujejo gledalce, drugo pa vodi tako, da se na nas obračajo zunanja ministrica, predsednik in nekdanja premierka, ki je zaradi kredibilnosti izgubila volitve, rekoč ''zagotavljam vam'', ''trdim'', ''za nas je to bolje''. Nimajo pa nobenega argumenta. To je usodna odločitev za Hrvaško in ni le en mali referendum, ki bo odločil o smeri tramvaja v ulici, temveč bo potencialno trajno spremenil našo državo, ki jo imamo že dvajset let.

Na shodu delite letake, na katerih piše: ''Iz Jugoslavije v Evroslavijo''. Kaj ste imeli s tem v mislih?
V tem sta dve sporočili. Hrvaška se že tisoč let bori za svojo suverenost in samostojnost. Vedno smo bili del neke federacije ali skupnosti. Res da so te federacije Hrvaški včasih prinesle nekaj dobrega, a tudi veliko slabega. To sporočilo leti na Jugoslavijo, iz katere smo z 90-odstotno podporo ljudi na referendumu izšli. Drugo sporočilo pa je dejstvo, da se že danes govori, da bi po vstopu Hrvaške v EU njej sledili še Srbija ter Bosna in Hercegovina, s čimer bi se ustvaril prostor, t. i. Zahodnega Balkana. To je projekt, ki obstaja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo se bojevali za samostojnost. Vstop v EU nas potencialno zelo hitro vrača na mesto, na katerem smo že bili in ki kaže, kot da je celotna Jugoslavija asimilirana v EU.

Zanimivo je, da vam je izdajo in tisk letakov za vašo kampanjo financiral Evropski parlament. V vaših prizadevanjih vas je podprl tudi evroposlanec Nigel Farag, ki vam je odsvetoval vstop v EU, saj bi ta lahko razpadel.
Bil sem prijetno presenečen in tega res nisem pričakoval. Mi kot združenje, pa tudi določeni posamezniki imamo z njimi dobre odnose. Njihove pomoči nisem pričakoval, a so financirali milijon letakov. Neprijetno presenečenje pa je, da smo absolutno prepuščeni sami sebi. Videli boste, da je na Hrvaškem velik del državljanov proti vstopu v EU, mi pa nimamo niti dostopa do medijev in nismo dobili niti ene kune za tiskanje materiala.

Ko ste ravno omenili medije. Dejali ste, da vam nacionalni mediji v vsem tem času niso dali možnosti za predstavitev vaših stališč, ki so drugačna od stališč uradne politike? Kaj so vam dejali pri obrazložitvi, da vam ne dovolijo nastopa?
To je stalnica ... Vas zanima, kaj so nam rekli? Nič nam niso rekli, saj sploh nimajo potrebe po komunikaciji. Pred desetimi dnevi so nam dejali, da smo neartikulirani in da se nimajo s kom pogovarjati … Vprašali ste me, kaj so nam dejali, prav nič! Včeraj sem bil na sestanku pri predsedniku Josipoviću. Tudi pred letom dni sem bil na sestanku pri njem. Tako včeraj kot pred letom dni mi je dejal, da ne namerava in ne želi začeti javne razprave. Sedem dni pred referendumom mi je dejal, da njegove pristojnosti niso take, da bi nekomu govoril, kaj naj naredi. Dejal sem mu, da vem, da ne sme tega početi, da pa bi lahko dal vsaj neko priporočilo, ki bi ga zagotovo prenesla tudi državna televizija.

Pa so danes hrvaški mediji prišli na proteste?
So. A to se dogaja zadnji teden ... Veste, s tem vprašanjem se intenzivno ukvarjam dve leti, pa ne kot politična stranka, ampak kot skupina državljanov, ki ima deset tisoč simpatizerjev in tisoč članov. V teh dveh letih sem bil gost na hrvaški televiziji le enkrat. V desetminutnem prispevku je današnja ministrica za zunanje zadeve govorila pet minut, jaz pa dve minuti in pol. In to je bilo v dveh letih vse!

No, naj bi pa po raziskavi javnega mnenja referendum podpiralo 55 odstotkov ljudi, proti pa naj bi jih bilo okoli 30 odstotkov …
Ne, niste dobro informirani, saj je to njihova informacija! Danes bom povedal za Slovenijo, v ponedeljek pa za Hrvaško. Glede na ankete, ki smo jih opravili včeraj mi, je 57 odstotkov ljudi ''proti'', ''za'' pa okoli 40 odstotkov.

Kaj bi ljudje po vašem morali vedeti o referendumu?
Ljudje mora najprej vedeti, da morajo o tem referendumu vedeti vse!