Uporaba telesnih skenerjev predstavlja velik poseg v človekove pravice, medtem ko o dejanskih varnostnih koristih, o zagotavljanju pravic pregledovanih oseb in o morebitnih škodljivih učinkih skenerjev za zdaj ni dovolj podatkov, meni MNZ. Foto:
Uporaba telesnih skenerjev predstavlja velik poseg v človekove pravice, medtem ko o dejanskih varnostnih koristih, o zagotavljanju pravic pregledovanih oseb in o morebitnih škodljivih učinkih skenerjev za zdaj ni dovolj podatkov, meni MNZ. Foto:

Ministri, med njimi državni sekretar na notranjem ministrstvu Goran Klemenčič, so v Toledu po pogovoru z ameriško sekretarko za domovinsko varnost Janet Napolitano sprejeli izjavo o sodelovanju v boju proti terorizmu. Slovenija izjavi o čezatlanskem sodelovanju ni nasprotovala, je pa Klemenčič poudaril, da takojšen impulziven odziv na krizne situacije ne prinaša vedno pravih in dobrih rešitev. Slovenija se je zavzela za temeljit premislek o ravnovesju med varnostjo, zasebnostjo in zagotavljanjem človekovih pravic ter prostim pretokom ljudi.

Slovenija želi celostno razpravo o skenerjih
Članice unije so razdeljene glede uporabe telesnih skenerjev, ki omogočajo pregled ljudi, kot da bi bili goli. Skenerje naj bi kmalu začeli uporabljati Velika Britanija in Nizozemska, nekatere države, med njimi Nemčija in tudi predsedujoča EU-ju Španija, pa so precej zadržane. Slovenija v tem trenutku uporabe telesnih skenerjev ne podpira in se zavzema za celostno razpravo na ravni EU-ja ter oblikovanje skupnega stališča.

ZDA uporabo skenerjev podpirajo in želijo, da bi EU skupno stališče o uporabi skenerjev sprejela čim prej. Predsedujoči notranjim ministrom Alfreda Pereza Rubalcabo je opozoril, da odločitev ne bo sprejeta "takoj" oziroma že v Toledu, saj so ministri opravili šele prvo razpravo o tem vprašanju.

Pred izmenjavo podatkov rešitev kočljivih vprašanj
Ministri so razpravljali še o drugih ukrepih v boju proti terorizmu, med drugim o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih. Slovenija se zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev sistema izmenjave podatkov na ravni EU-ja, pred dokončno odločitvijo o tem pa je treba razrešiti nekatera občutljiva vprašanja, kot so rok hrambe podatkov in posebno varstvo občutljivih podatkov, je sporočil MNZ.

Notranji ministri imajo popoldne na dnevnem redu še razpravo o prenovljenem okviru evropske politike priseljevanja, že dopoldne pa so govorili tudi o strategiji notranje varnosti, ki bo del splošne varnostne strategije EU-ja. Slovenija osnutek dokumenta, ki ga je pripravilo špansko predsedstvo, podpira, poudarja pa, da je treba strateške smernice konkretizirati, so sporočili z MNZ-ja.

Dvodnevno ministrsko zasedanje v Toledu se bo končalo v petek, ko se bodo sestali še pravosodni ministri, med njimi slovenski Aleš Zalar.