Evropska komisija predlaga Evropskemu svetu končanje postopka presežnega primanjkljaja za tri države, ob Sloveniji še za Ciper in Irsko. Vse tri države so v letu 2015 znižale javnofinančni primanjkljaj pod zahtevano mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast.

Po pričakovanjih komisije bo primanjkljaj ostal pod tremi odstotki tudi v letošnjem in prihodnjem letu. "Čestitamo Irski, Cipru in Sloveniji za napredek, ki so ga dosegli pri povrnitvi k zdravim javnim financam," je ob predstavitvi priporočil na novinarski konferenci v Bruslju dejal evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici.

Za Slovenijo je od leta 2009, ko se je znašla v postopku zaradi presežnega primanjkljaja, veljal korektivni del Pakta za stabilnost in rast, od letošnjega leta pa bo veljal preventivni del pakta.

Mramor pričakoval tak razplet
Predlog o končanju postopka presežnega primanjkljaja za Slovenijo je bil sicer bolj ali manj pričakovan. Finančni minister Dušan Mramor je v preteklosti že večkrat izrazil prepričanje, da bo primanjkljaj za 2015 nižji od treh odstotkov BDP-ja in da bo Slovenija lahko izšla iz postopka. Po izračunih slovenskega statističnega urada je javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2015 po reviziji dosegel 1,13 milijarde evrov, kar je 2,9 odstotka BDP-ja. Slovenija si za letos prizadeva za 2,2-odstotni primanjkljaj, za leto 2017 predvideva 1,6-odstotni, za 2018 enoodstotni in za leto 2019 0,4-odstotni primanjkljaj.

Če Svet potrdi predlog komisije, se bo skupno število držav, ki so v postopku zaradi presežnega primanjkljaja, zmanjšalo na šest. Te so Francija, Grčija, Hrvaška, Portugalska, Španija in Velika Britanija.

Komisija daje Sloveniji štiri priporočila
Slovenija je sicer iz Bruslja dobila tudi štiri priporočila z več konkretnimi predlogi za proračunsko in reformno ukrepanje v tem in prihodnjem letu. Evropska komisija znova izpostavlja izzive na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema, poziva pa tudi k ukrepom na trgu dela in izboljšanju pogojev financiranja za podjetja.

V prvem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj po odpravi čezmernega primanjkljaja doseže letno fiskalno prilagoditev v vrednosti 0,6 odstotka BDP-ja za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letih 2016 in 2017. Prav tako naj Slovenija določi srednjeročni proračunski cilj, ki spoštuje zahteve pakta stabilnosti in rasti, ter okrepi fiskalni okvir z imenovanjem članov neodvisnega fiskalnega sveta in s spremembo zakona o javnih financah.

Nujni reforma zdravstva in pokojninska reforma
V sklopu prvega priporočila jo tudi poziva, naj pripravi in izvede reformo sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, da postaneta stroškovno učinkovitejša, s čimer se posledično zagotovi dolgoročna vzdržnost dostopne in kakovostne oskrbe. Do konca leta 2017 naj Slovenija sprejme tudi reformo pokojninskega sistema.

V drugem priporočilu Slovenijo poziva, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji poveča zaposljivost nizkokvalificiranih in starejših delavcev, tudi s ciljnimi ukrepi na področju vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi.

Posodobitev javne uprave, boljši sistem upravljanja podjetij v državni lasti
Tretje priporočilo se glasi, naj Slovenija izboljša pogoje financiranja za kreditno sposobna podjetja, vključno z zagotovitvijo trajnih rešitev za problematike slabih posojil in omogočanjem dostopa do alternativnih virov financiranja. Prav tako naj zagotovi ustrezno izvajanje strategije Družbe za upravljanje terjatev bank. Četrto priporočilo se nanaša na sprejetje ukrepov za posodobitev javne uprave in zmanjšanje upravnega bremena za podjetja. Sloveniji ob tem tudi priporoča, naj izboljša upravljanje in uspešnost podjetij v državni lasti.