Razloga za okrevanje slovenskih financ sta dva, in sicer gospodarska rast ter zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je zamrznil rast nekaterih izdatkov, je na novinarski konferenci pojasnil strokovnjak za nacionalne račune na državnem statističnem uradu (Surs) Andrej Flajs.

Slovenija mora letos nujno znižati javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), če želi izstopiti iz postopka presežnega primanjkljaja, ki ga je leta 2009 uvedla Evropska komisija, je spomnil Flajs in dodal, da bo vse odvisno predvsem od tega, kako uspešno bo Slovenija ob koncu leta počrpala evropska sredstva.

Javnofinančni primanjkljaj se je celo leto 2015 zniževal, v letošnjem prvem četrtletju je bil ocenjen na 4,3 odstotka BDP, v drugem na 2,9 odstotka, v tretjem pa vsega 0,7 odstotka, kar je tudi najmanjši četrtletni primanjkljaj po leto 2008, je izpostavil Flajs.

Skupaj je tako primanjkljaj po devetih mesecih letos ocenjen na 743 milijone evrov oziroma 2,6 odstotka BDP-ja, v enakem obdobju lani pa je za primerjavo znašal 1,064 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka.
.

.

Črpanje evropskih sredstev
V letih 2011-2013 je pri črpanju evropskih sredstev prišlo do manjšega zastojam, na prehodu v leto 2014 pa je znova steklo, kar je povečalo raven državnih investicij ter poleg izvoza predstavljalo drugi steber gospodarske rasti. "Kolikor večje so investicije, toliko večji je BDP," je dejal Flajs.

Slovenija je lani počrpala približno milijardo evrov evropskih sredstev, letos pa približno toliko že samo v prvih devetih mesecih. Zaradi črpanja evropskih sredstev so se skupne investicije države vnovič dvignile na raven iz leta 2008.

Pozitivni trendi
Zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja v prvih treh četrtletjih gre predvsem na račun višje nominalne rasti skupnih prihodkov od skupnih izdatkov. Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so se v tem času zvišali za 3,4 odstotka, prihodki od dividend za 23,8 odstotka in transferji iz EU-ja za 10,5 odstotka, medtem ko so se temeljni izdatki, kot so plače in naložbe, zmanjšali za 0,4 odstotka.

Brez enkratnih transakcij so slovenske javne finance v treh četrtletjih dosegle presežek, znašal je 161 milijonov evrov oziroma 0,5 odstotka BDP-ja. To je prvi primarni presežek vse od začetka finančne krize. "To je šele začetek resnejšega okrevanja javnih financ," je sklenil Flajs.

Javni dolg se je ob koncu tretjega četrtletja ustavil pri 32,1 milijarde evrov oziroma 84,1 odstotka BDP-ja, kar je za 1,5 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotke več kot ob koncu drugega četrtletja.