Kot je danes pred sodiščem dejal madžarski pravobranilec Miklos Feher, je bila odločitev septembra 2015 o prerazporeditvi beguncev sprejeta prehitro in za vsako ceno, pri tem pa so bila kršena postopkovna pravila.

Zastopnica Slovaške je argumentirala, da je bila odločitev preveč daljnosežna in je tudi spremenila uredbo o pravici do azila. Počasno izvajanje dogovora o prerazporeditvi po njenih besedah tudi dokazuje, da sistem ne deluje.

Štiri države proti kvotam
Notranji ministri držav članic EU-ja so odločitev o prerazporeditvi beguncev po državah Unije sprejeli septembra 2015 na vrhuncu begunske krize. Tako Madžarska kot Slovaška ter Romunija in Češka so glasovale proti, a so bile pri tem preglasovane.

Madžarska je kljub tej odločitvi zavrnila, da bi v okviru te prerazporeditvene sheme sprejela kakšnega begunca, Slovaška pa je po zadnjih podatkih sprejela 16 prebežnikov, ki so bili Grčiji, in izrazila pripravljenost na sprejem 40 dodatnih, čeprav je predvideno, da naj bi jih sprejela več kot 800, piše nemška tiskovna agencija DPA.

Madžarski pravosodni minister je dejal, da koncept kvot pošilja napačen signal. "Mirno pridite v Evropo. Mi bomo nato poskrbeli za prerazporeditev," je interpretiral koncept kvote in dodal, da si "ti ljudje želijo v določene države, ne v Romunijo, Bolgarijo ali Madžarsko". Po pričakovanjih naj bi sodišče razsodilo v prihodnjih mesecih.

Budimpešta predlaga nov mehanizem izgona
Medtem je Madžarska predlagala nov evropski mehanizem za izgon zavrnjenih prosilcev za azil. Pri tem naj bi imela osrednjo vlogo Evropska agencija za zunanje meje (Frontex), je v pogovoru za nemški časopis Die Welt dejal madžarski pravosodni minister Laszlo Trocsanyi, povzema nemška tiskovna agencija DPA.

"Frontexu bi morali dati nove pristojnosti in ustrezna finančna sredstva, da bi lahko organiziral polete in domov vrnil tiste migrante, ki jim ni podeljena zaščita," je predlagal Trocsanyi.

Po njegovih besedah bi bilo še posebej za majhne države učinkoviteje, če bi se Frontex kot organizacija EU-ja pogajal z državami o vrnitvi prebežnikov, kot pa da se "mora Madžarska o tem pogovarjati z Afganistanom". Praksa izgona v Evropi je velika težava begunske politike, je kritiziral Troscanyi. "Če je prosilec za azil zavrnjen in bi ga morali izgnati, to v večini primerov ni mogoče," je še dejal.