Španija je med prednostne naloge uvrstila širitev in pri tem pričakuje končanje pristopnih pogajanj s Hrvaško. Španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos je ob predstavitvi prednostnih nalog španskega predsedovanja dejal, da ne pričakuje dvostranskih težav med Slovenijo in Hrvaško. Ob tem je opozoril, da je za končanje pogajanj Hrvaške v prvi polovici prihodnjega leta ključen napredek pri sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

Špansko predsedstvo pričakuje tudi začetek pristopnih pogajanj z Islandijo, nadaljevanje pogajanj s Turčijo ter napredek pri reševanju spora glede imena med Makedonijo in Grčijo, a se ne namerava vpletati v reševanje tega spora pod okriljem Združenih narodov. Madrid se bo ukvarjal tudi s pred kratkim vloženo prošnjo Srbije za članstvo v EU-ju.

Nevtralen odnos do Kosova
Španija je ena izmed petih držav članic Unije, ki ni priznala neodvisnosti Kosova, toda predsedstvo zagotavlja, da bo pri obravnavi vprašanj, povezanih s Kosovom, nevtralno in "absolutno konstruktivno". Tako bodo na mednarodno konferenco držav Zahodnega Balkana povabili tudi predstavnike Kosova, je zagotovil Moratinos.

Širitev in Zahodni Balkan sodita v prvi krog v odnosih med EU-jem in svetom. Drugi krog je evropska sosedska politika, vključno z Vzhodnim partnerstvom in Unijo za Sredozemlje. V tem okviru želi špansko predsedstvo napredek na Bližnjem vzhodu, in sicer da bi bila že prihodnje leto ustanovljena neodvisna palestinska država, ki bi mirno sobivala z Izraelom.

Tretji krog odnosov EU-ja s svetom pa vključuje sodelovanje Unije z veliki svetovnimi partnericami, predvsem z ZDA, s katerimi bo med španskim predsedovanjem tudi vrhunsko srečanje, Rusijo, Japonsko, Mehiko in Latinsko Ameriko, s katero špansko predsedstvo načrtuje vrh na Karibih.

Uveljavljanje Lizbonske pogodbe
Ena ključnih prednostnih nalog španskega predsedovanja bo implementacija Lizbonske pogodbe, pri čemer velja izpostaviti oblikovanje nove evropske zunanje službe. Po načrtih bi moral biti podroben predlog za delovanje službe, ki ga bo predstavila nova visoka zunanja predstavnica Catherine Ashton, potrjen najpozneje konec aprila.

Druga ključna prioriteta španskega predsedstva bo okrevanje evropskega gospodarstva, pri čemer bosta v ospredju priprava izhodnih strategij in odpravljanje presežnih javnofinančnih primanjkljajev. Izpostaviti velja tudi strategijo EU 2020, ki bo nasledila lizbonsko strategijo in naj bi bila potrjena na marčnem vrhu.

Špansko predsedstvo bo pripravilo tudi akcijski načrt za izvedbo stockholmskega programa, ki opredeljuje politike Unije na področju notranjih zadev in pravosodja za obdobje 2010-2014. Cilj programa je zagotoviti bolj odprto in varno Evropo s poudarkom na pravicah državljana. Akcijski načrt naj bi bil potrjen na junijskem vrhu.

Med španskim predsedovanjem bo začela delovati tudi nova Evropska komisija. Kandidate za drugo komisijo Portugalca Joseja Manuela Barrosa, med njimi Slovenca Janeza Potočnika, ki mu je bil dodeljen resor za okolje, pa tudi novo evropsko zunanjo ministrico Catherine Ashton, čaka januarja zaslišanje v Evropskem parlamentu. Če ne bo večjih zapletov, bo nova Evropska komisija začela delati februarja.