Slovenci so med najmanjšimi evroskeptiki v EU-ju. Foto: EPA
Slovenci so med najmanjšimi evroskeptiki v EU-ju. Foto: EPA
Številni večji projekti se izvajajo s pomočjo evropskih sredstev. Foto: Dars
Slovenija je postala del velike družine evropskih narodov skupaj s še 9 državami. Foto: EPA
Tri leta od vstopa v Evropsko unijo

Kljub velikemu navdušenju pa so še številna nerešena vprašanja. Slovenija je resda prevzela skupno valuto evro kot edina nova članica, ni pa še vstopila v schengensko območje popolnega prostega pretoka ljudi, nekaj držav pa nam in drugim novinkam še omejuje dostop do trgov delovne sile.

S 1. majem je omejitve za delavce iz novink odpravila Nizozemska, slovenski delavci z omejitvami soočajo še v Franciji, Nemčiji, Belgiji, Avstriji, Danski in Luksemburgu.

Evropska unija letos praznuje 50-letnico svojega obstoja. Leta 1957 je bila namreč podpisana znamenite Rimska pogodba. Od takrat se je evropski prostor ekonomsko povezal pa tudi politično razvil, jasno pa je, da ima Evropa s slednjim zadnje čase največje težave, saj je po eni strani to neizbežno, spet po drugi po mnenju nekaterih držav nepotrebno, saj naj bi EU lahko deloval le kot gospodarska skupnost.

Kako pobirati sadove pridružitve?
Za Slovenijo pa je trenutno najpomembnejše, kako bo žela sadove pridružitve. Prejšnji premier Anton Rop in sedanji premier Janez Janša sta se v izjavi za Radio Slovenija strinjala, da je Slovenija z vstopom veliko pridobila. Rop še vedno meni, da bi zdajšnja vlada lahko bolje izkoristila priložnosti, ki se nam ponujajo.

Prednostna naloga naše države so sicer uspešna črpanja iz evropskih razvojnih skladov, saj bomo do leta 2013, ko se konča aktualna finančna perspektiva, še neto plačniki, nato pa bomo plačali več, kot bomo prejeli. Po začetnih težavah s črpanjem se Slovenija trenutno uvršča v vrh po učinkovitosti črpanja sredstev.

Predsedovanje nova preizkušnja
Pred Slovenijo pa je nov evropski zalogaj, saj nas v prvi polovici leta 2008 čaka predsedovanje EU-ju, kar bo ogromen finančni, kadrovski in logistični zalogaj. Ravno slednje je največji zalogaj, saj bo v novem konferenčnem centru na Brdu pri Kranju večina srečanj na visoki ravni.

Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja so širitev povezave oziroma Zahodni Balkan, energetika, izvajanje lizbonske strategije, medkulturni dialog in evropska ustava oziroma institucionalna prenova EU-ja, ki se vleče že lep čas. Slovenija bo na vrsti skupaj s Portugalsko ravno med predsedovanji Nemčije in Francije, ki sta motor in najverjetnejši pobudnik za sprejem takšnega dokumenta.

M. K.

Tri leta od vstopa v Evropsko unijo