Da želi izvzetje iz skupne azilne in migracijske politike, je nizozemska vlada sporočila v sredo in o svoji nameri že obvestila Evropsko komisijo. Nova vlada v Haagu, ki si je zadala za cilj drastično zmanjšanje prihoda prebežnikov v državo, je namero objavila le nekaj dni po tistem, ko je naznanila najstrožjo politiko priseljevanja doslej.

"Znova moramo prevzeti odgovornost za svojo azilno politiko," je dejala nizozemska ministrica za azil in migracije Marjolein Faber.

A kot poroča Reuters, uradno pismo Bruslju kaže, da Nizozemska za zdaj ne skuša odstopiti od novega pakta o azilu in migracijah, ampak upa, da bo to storila v prihodnosti.

"Namen te vlade je drastično zmanjšati obseg migracij na Nizozemsko," je zapisala Faber in dodala, da bo za dosego tega cilja "v primeru spremembe pogodbe pozvala k izvzetju iz evropskega pravnega reda na področju azila in migracij".

"Vem, da bo to trajalo dolgo, a je znak, da piha nov veter," je v parlamentu dejal vodja vladajoče skrajno desne Stranke za svobodo (PVV) Geert Wilders.

Ker se v kratkem ne pričakuje sprememba pogodbe EU-ja, bo Nizozemska po besedah Faber še naprej izvajala pakt, češ da je nujen za omejitev prihoda prebežnkov.

Madžarska ostaja predana članica schengena

Madžarski minister za evropske zadeve Janos Boka je v sredo sporočil, da se bo v prizadevanjih za zmanjšanje nezakonitih migracij Nizozemski pridružila tudi Madžarska, in napovedal sprejetje ustreznih pravnih in administrativnih korakov za izvzetje iz skupne evropske politike na tem področju. Madžarska ob tem sicer ostaja predana članica območja schengena, je zagotovil v izjavi na omrežju X.

Po besedah Boke bo Madžarska zahtevala izvzetje, če bo to dopuščala sprememba pogodbe EU-ja. V Bruslju so namreč v sredo ob potrditvi prejema pisma nizozemske vlade opozorili, da je izvzetje iz pravil mogoče le ob spremembi pogodb EU-ja. Zaradi tega ne pričakujejo nobenih takojšnjih sprememb pravil EU-ja o azilu in migracijah, ki so za Nizozemsko še naprej zavezujoča. Bruselj je ob tem pozdravil to, da se je Nizozemska zavezala, da bo še naprej spoštovala pravila.

Izjeme za države članice EU-ja so sicer redke in za malo verjetno velja, da bosta Nizozemska in Madžarska uspeli z zahtevo. Za takšno izjemo, imenovano opt-out, se mora običajno strinjati vseh 27 članic. Poleg tega so se države EU-ja že dogovorile o reformi azilne politike, saj so maja sprejele evropski pakt o migracijah in azilu, s katerim želi EU celovito urediti upravljanje migracij.

Madžarski premier Viktor Orban že leta izraža nasprotovanje priseljencem in se je zaradi nestrinjanja s politiko EU-ja z Brusljem zapletel v številne spore. Zaradi kršenja azilne zakonodaje je Sodišče EU-ja Budimpešti naložilo plačilo 200 milijonov evrov kazni, a ker je ni plačala, namerava Evropska komisija ta denar odšteti od državi namenjenih evropskih sredstev.

Osem let pogajanj o paktu

V središču spomladi sprejetega pakta o migracijah in azilu je t. i. obvezna solidarnost med članicami v primeru, ko se ena ali več od njih znajde v položaju nesorazmernega prihoda prebežnikov. Države bodo lahko sprejele prosilce za azil iz prizadete članice, finančno prispevale v skupni sklad ali pa ponudile operativno podporo.

Na letni ravni bodo število premestitev znotraj EU-ja določili pri najmanj 30.000 osebah, skupno višino prispevkov pa pri najmanj 600 milijonih evrov.

Članice EU-ja so pakt, s katerim nameravajo celovito urediti upravljanje migracij, potrdile maja letos po osmih letih pogajanj z Evropskim parlamentom.