Zakonodaja, ki prinaša obvezno solidarnost med članicami, hitrejše in učinkovitejše azilne postopke ter boljši nadzor meja, se bo začela uporabljati junija 2026.

V središču pakta je t. i. obvezna solidarnost med članicami v primeru, ko se ena ali več od njih znajde v položaju nesorazmernega prihoda prebežnikov. Države bodo lahko sprejele prosilce za azil iz prizadete članice, finančno prispevale v skupni sklad ali pa ponudile operativno podporo.

V primeru kriznih razmer bo solidarnost dodatno okrepljena, mogoče pa bo tudi odstopanje od določenih pravil.

Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU-ja. Prinaša še razširjeno podatkovno bazo Eurodac ter enotne standarde po vsem EU-ju za priznavanje mednarodne zaščite prosilcem in glede njihovih pravic. Enoten bo tudi sam azilni postopek, ki bo hitrejši in učinkovitejši.

Za potrditev desetih zakonodajnih aktov je bila potrebna podpora kvalificirane večine, kar pomeni najmanj 15 od 27 članic EU-ja, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev Unije. Rezultati glasovanj za posamezne akte so bili različni, podprlo jih je med 19 in 21 od 25 članic, ki so glasovale. Za Irsko in Dansko namreč na področju migracijske politike velja izjema (t. i. opt-out).

Proti vsem desetim aktom sta glasovali Poljska in Madžarska, Češka pa se je pri vseh glasovanjih vzdržala. Pri večini glasovanj se je vzdržala Slovaška, ki je glasovala proti uredbi o upravljanju migracij in azila, ki med drugim vključuje koncept obvezne solidarnosti, in uredbi o kriznih razmerah. Tej je prav tako nasprotovala Avstrija, ki je bila tudi proti enotnim standardom glede pravic prosilcev za mednarodno zaščito.

Slovenija je vse zakonodajne akte podprla.

Nova zakonodaja se bo začela uporabljati leta 2026

Z današnjo potrditvijo na Svetu za ekonomske in finančne zadeve se je končal zakonodajni postopek sprejemanja nove azilne zakonodaje, katere predlog je Evropska komisija prvič predstavila že leta 2016, potem ko so se ob množičnem prihodu prebežnikov leta 2015 pokazale številne pomanjkljivosti zakonodaje na tem področju.

Politični dogovor o več predlogih zakonodajnih aktov sta Svet EU-ja in Evropski parlament dosegla leta 2017, o nekaterih pa se članicam ni uspelo uskladiti niti med seboj. Tako je komisija leta 2020 – medtem so leta 2019 potekale tudi evropske volitve – predloge dopolnila oziroma podala nove. Politični dogovor so članice in poslanci ter poslanke dosegli decembra lani, Evropski parlament pa je celoten sveženj potrdil pred enim mesecem.

Nova zakonodaja bo začela veljati 20 dni po objavi v uradnem listu, ki bo sledila današnji potrditvi na Svetu EU-ja, uporabljati pa se bo začela šele čez dve leti, torej junija 2026.

Do takrat bo veljala trenutna zakonodaja, Bruselj in članice pa se bodo pripravljali na izvajanje nove. Evropska komisija bo junija letos predstavila skupni načrt izvajanja, na podlagi katerega bodo članice pripravile še podrobnejše nacionalne načrte. Za to bodo imele časa do januarja 2025.

Notranji minister Boštjan Poklukar pričakuje, da bo Slovenija načrt pripravila do konca leta. Na ministrstvu so že oblikovali skupino, ki bo pripravila vse potrebno, napovedal pa je tudi vzpostavitev medresorske delovne skupine.