Potočnik je v Bruslju predstavil novo strategijo za zaščito in izboljšanje biotske raznovrstnosti v Evropi, ki ima šest prednostnih ciljev. To so dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje o varstvu narave, izboljšanje in obnova ekosistemov in njihovih storitev, zagotavljanje trajnostnega kmetijstva in gozdarstva, varstvo in zaščita ribjih staležev, nadzor nad invazivnimi vrstami, ki so naraščajoč vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti v Evropski uniji in povečanje prispevka Evropske unije k usklajenemu svetovnemu ukrepanju za ohranitev biotske raznovrstnosti.

"Mnogo ekosistemov ne more več zagotavljati storitev, od katerih smo odvisni"
Potočnik je poudaril, da je biotska raznovrstnost "naš naravni kapital, ki ga prehitro zapravljamo". Težava je po njegovih besedah velika, saj so svetovne stopnje izginjanja vrst do tisočkrat večje od naravnih stopenj. V Evropski uniji pa izumrtje grozi nekaterim sesalcem, dvoživkam, plazilcem, pticam in metuljem. 88 odstotkov staležev rib je prekomerno izkoriščenih ali v veliki meri izčrpanih, je še dejal komisar za okolje. Mnogo ekosistemov je že tako uničenih, da ne morejo več zagotavljati mnogovrstnosti storitev, od katerih smo odvisni vsi, med drugim gre tudi za čiščenje zraka in vode, opraševanje pridelkov in zaščito pred poplavami.

Izguba biotske raznovrstnosti evropskemu in svetovnemu gospodarstvu vsako leto povzroči milijardne stroške, po nekaterih ocenah samo opraševanje žuželk v Evropski uniji predstavlja 15 milijard evrov letno. Potočnik je ob tem posebej pozdravil skupni članek 15 ministrov za okolje Evropske unije, med njimi tudi slovenskega ministra Roka Žarnića, ki so pozvali k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Strategija, ki jo je predstavil evropski komisar za okolje, je sicer v skladu s svetovnimi zavezami, ki so bile sprejete oktobra 2010 v Nagoji. Takrat so svetovni voditelji sprejeli sveženj ukrepov za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti po vsem svetu v prihajajočem desetletju.