Matjaž Trošt, RTV-jev bruseljski dopisnik, je bil zadnji v vrsti dopisnikov, s katerimi ste lahko čez poletje klepetali MMC-jevi uporabniki. Kot je bilo pričakovati, so se vprašanja zanj vrtela okoli gospodarstva in gospodarskih napovedi, morebitne pomoči Sloveniji, najnovejše članice evropske družine in še marsičesa drugega.

Na vprašanje, ali v Bruslju vlada prepričanje, da bo Slovenija potrebovala pomoč, je Trošt odgovoril, da velikokrat slišijo negativne misli. "Je pa jasno, da Evropska komisija pričakuje ukrepanje, kar je pred poletnim predahom, na zadnjem zasedanju evroskupine jasno povedal komisar Rehn," je dejal Trošt. "Slovenija je že del eksperimenta, saj zdaj na slovenskem primeru spoznavamo, kaj v realnosti pomeni krepitev nadzora proračuna, harmonizacija fiskalnih politik, se pravi tisto, kar so prinesla določila šesterčka in pa dvojčka, konec koncev tudi v prihodnje fiskalni pakt ..." pravi Trošt.

Bo Slovenija naslednja Grčija? "Grčija je vsekakor nekaj posebnega, opozorila, ki jih od pomladi slišimo iz Bruslja, so vsekakor zelo zahtevna (predvsem politično), a bi rekel, da je z reševanjem Grčije tudi Bruselj prepoznal nekaj napak ali pa pristopov, ki niso delovali, tako da si težko predstavljam, da bi bil še kateri od naslednjih reševalnih paketov tako 'brutalen', kot je bil grški," je povedal Trošt.

Slovenija je prežeta z evropskimi merili
Trošt je odgovarjal tudi na vprašanja o izključitvi oz. izstopu Slovenije iz Evropske unije, kar po njegovem mnenju ne pride v poštev. Povedal je, da se Sloveniji splača biti del EU-ja in prostotrgovinskega prostora, kjer načeloma veljajo enaki "vatli" za vse, kjer so izpostavljene vladavina prava in človekove pravice, ter da so naše gospodarstvo, politika in valuta prežeti z evropskimi merili in soodvisnostjo od drugih.

Bruseljski dopisnik se je dotaknil tudi Hrvaške in nadaljnje širitve Unije. Povedal je, da se je Hrvaški vstop v Unijo zagotovo izplačal, da pa bo morala izpolniti še številne zahteve in da je vprašanje, ali bo Hrvaška v prvih letih tako napredovala, kot je Slovenija po vstopu. Ker v Evropi vlada širitvena utrujenost oz. depresija, večjih širitev ni na vidiku oz. je širitev dejansko ustavljena, napredek Zahodnega Balkana pa je, z izjemo Črne gore, zelo počasen.

Okrevanje bo za vsako državo drugačno
O najnovejših podatkih, da se je Evropska unija izvila iz recesije, je Trošt dejal, da je ključno vprašanje, ali se bo izboljšanje v drugem četrtletju nadaljevalo tudi v prihodnje ali ne, da novih padcev sicer ne gre pričakovati, a da bo okrevanje za vsako državo drugačno. Za Slovenijo so, je spomnil Trošt, še spomladi napovedovali zelo počasno okrevanje. Povedal je še, da na prihajajočih nemških parlamentarnih volitvah pričakuje zmago Merklove, ki bo evropsko politiko še naprej peljala po začrtani poti.

Na koncu nam je Trošt povedal še, da je delo dopisnika v Bruslju zelo razgibano, veliko je brskanja po spletu, telefonarjenja, obiskovanja brifingov in druženja s kolegi, občasno pa s kolegico Eriko Štular pokrivata še sosednji Francijo in Nizozemsko pa tudi haaško sodišče in razmere v celotnem evrskem območju, tako da dela ne zmanjka. "Dopisništvo je to, kar počnem in kar želim početi, RTV Bruselj pa je s prej omenjeno razgibanostjo, sodelavci zelo dober kraj za delo," je še sklenil dopisnik.