Delegacija Evropskega parlamenta v okviru Čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki združuje poslance Evropskega parlamenta in člane ameriškega kongresa, bo tako na svojem naslednjem obisku v Washingtonu povprašala ameriške kolege o očitkih, da so kampanjo proti Lizbonski pogodbi na Irskem financirali iz ZDA, poroča EU Observer.

Takšno odločitev so namreč pretekli teden sprejeli vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu, potem ko so k razjasnitvi ozadja kampanje proti novi reformni pogodbi EU-ja pozvali v irski vladi, v francoskem predsedstvu EU-ja in v Evropski komisiji.

Odločitev je hkrati tudi posledica oznanitve irskega milijonarja z močnimi poslovnimi vezmi v ZDA Declana Ganleyja, ki je v kampanji odigral pomembno vlogo, da je nasprotnikom Lizbonske pogodbe po njihovih prizadevanjih namenil 200.000 evrov, čeprav irska zakonodaja donacije omejuje le na nekaj več kot 6.000 evrov.

Preiskovalne komisije za zdaj ne bo
V Evropskem parlamentu se za ustanovitev lastne preiskovalne komisije še niso odločili, s tem pa so morebitno preiskavo vprašanja prepustili irski komisiji za nadzor nad spoštovanjem meril oseb na javnih položajih. So pa napovedali, da bodo redno in budno spremljali zadevo.

Vodja politične skupine liberalcev v Evropskem parlamentu (Alde), Britanec Graham Watson, je podprl predlog, da se o morebitnem financiranju kampanje proti Lizbonski pogodbi iz ZDA povpraša ameriške kolege, saj so po njegovih besedah vplivne skupine Američanov irskega rodu v preteklosti podpirale med drugim tudi delovanje teroristične skupine Irske republikanske armade.

Zagovorniki teorije o tem, da je Ganley odigral ključno vlogo v ameriški sabotaži Lizbonske pogodbe, pa so postali še glasnejši, ko so irski mediji objavili vest, da je Ganleyjevo ameriško podjetje Rivada Networks sklenilo 200 milijonov evrov vredno pogodbo z ameriškim obrambnim ministrstvom za dobavo komunikacijske opreme.

Vodja Zelenih v Evropskem parlamentu in nekdanji aktivist Daniel Cohn-Bendit je na plenarnem zasedanju parlamenta pretekli teden poudaril, da so irski mediji razkrili mogočo povezavo med financerji kampanje proti Lizbonski pogodbi na Irskem in Pentagonom ter Ameriško obveščevalno agencijo (Cia). Če se bodo navedbe izkazale za resnične, je dejal Cohn-Bendit, bo to jasen dokaz, da v ZDA obstajajo sile, ki so pripravljene z denarjem destabilizirati močno in avtonomno Evropo.

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering pa je odvrnil, da so na strani tistih, ki si prizadevajo za absolutno preglednost v vseh teh vprašanjih, da bi tako Evropo obvarovali pred hudim.

Ganley očitke zavrnil
Milijonar Ganley je očitke že zavrnil in napovedal, da bo njegova interesna skupina Libertas v skladu z irsko zakonodajo razkrila podrobnosti financiranja svojih dejavnosti. Sam si trenutno prizadeva za ustanovitev vseevropskega gibanja proti Lizbonski pogodbi v luči volitev v Evropski parlament junija prihodnje leto.

Dodal je, da so zaradi takšnih izjav lahko zelo zaskrbljeni nad stanjem demokracije v Evropi, in pojasnil, da ne Libertas ne sam nista storila ničesar nezakonitega ali napačnega.

Irska je na referendumu junija letos s 53,4 odstotka glasov proti in 46,6 odstotka glasov za zavrnila Lizbonsko pogodbo, kar pomeni, da pogodba ne bo mogla začeti veljati 1. januarja 2009. Ponovitev referenduma na Irskem tako ni verjetna pred jesenjo 2009, pred tem pa naj bi pogodbo ratificirale še preostale članice, ki je še niso, to so Češka, Poljska in Švedska. Zaradi neuveljavitve Lizbonske pogodbe se bodo zapletle tudi volitve v Evropski parlament ter imenovanje Evropske komisije.