"Več moramo govoriti jezik moči, ne da bi zavojevali, temveč da bi prispevali k mirnejšemu in pravičnejšemu svetu, v katerem bo več blaginje," je zapisal v pismu na približno treh straneh in s štirimi ključnimi točkami.

Te so: živimo v nevarnem svetu, sodelovanje je nujno, razviti je treba celostni pristop v zunanji in varnostni politiki ter treba je opredeliti prednostne naloge.

"Skupaj moramo govoriti jezik naših interesov in vrednot," je zapisal novi zunanjepolitični predstavnik, ki med drugim ugotavlja, da je svet zelo skrb vzbujajoč.

Borrell: EU je vzorna mehka sila

EU se po Borrellovih besedah upravičeno ponaša s tem, da je vzorna mehka sila, a tako naši tekmeci kot zavezniki so v skušnjavi spreminjanja mehke sile v trdo. "Trgovina, tehnologija, denar in podatki se spreminjajo v orožje," je zapisal.

Sorodna novica Ursula von der Leyen: Evropa se mora naučiti jezika moči

Čeprav ni preveč razumno igrati te igre, jo je še bolj nerazumno ignorirati, treba se je ne le odzivati, temveč delovati, je še pozval ter poudaril, da smo priča ponovnemu rojstvu geostrateškega rivalstva in da trenutno poteka velika igra moči, zlasti med Kitajsko, Rusijo in ZDA.

"Evropska unija ima možnost, da postane igralka, prava geostrateška igralka, ali pa, da je v glavnem igrišče. Nekaj je jasno: nobena od naših članic, niti najmočnejša, ne more uspeti sama," je še poudaril.

Borrell v pismu navaja besede nizozemskega premierja Marka Rutteja: "Če pridigamo zgolj o koristih načel in se izogibamo izvajanju moči v geopolitični areni, bo naša celina vselej imela prav, redko pa bo pomembna."

Podobno sporočilo je v začetku novembra podala nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je dejala, da se mora EU "naučiti jezika moči". "Mehka moč" ni več dovolj v današnjem svetu, je dodala. Po njenih besedah naj evropski partnerji v prihodnosti pričakujejo močnejša stališča Unije, saj da prejšnja strategija uporabe "mehke moči" ni več zadostna v današnjem svetu.

EU na prelomnici

EU je po Borrellovih besedah na prelomnici. Le skupaj bo Unija zmožna učinkovito spodbujati svoje interese in vrednote, spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic ter krepitev multilateralizma v iskanju globalnih rešitev, je izpostavil.

22 članic je sicer pripravilo neuradni dokument, v katerem so orisale delovne metode zunanjih ministrov. Med drugim predlagajo delo v manjših skupinah, uvedbo glasovanja s kvalificirano večino in več razprave o občutljivih vprašanjih.

Slovenska tiskovna agencija je sicer najprej dobila neuradne informacije, da Slovenije ni med podpisnicami, nato pa potrditev, da je dokument podpisala tudi Slovenija, ki pa vsebine pisma ne razume kot podporo glasovanju s kvalificirano večino, temveč ravno nasprotno.

Neuradnega dokumenta niso podpisale le Madžarska, Hrvaška, Portugalska, Ciper, Grčija in Velika Britanija.

Cerar: Slovenija ne podpira odločanja z večino

Slovenija ne podpira odločanja s kvalificirano ali kakršno koli drugačno večino v zunanji politiki EU-ja, je v Bruslju poudaril slovenski zunanji minister Miro Cerar. Neuradni dokument po njegovih besedah nikakor ne podpira večinskega odločanja.

"Doslej nismo nikoli in nikjer podprli odločanja s kvalificirano ali kakršno koli drugačno večino. Zastopamo stališče, da mora odločanje v EU-ju temeljiti na konsenzu," je poudaril Cerar in dodal, da so članice Unije šibke, če niso enotne.

Cerar je poudaril, da ta dokument nikakor ne predvideva odločanja s kvalificirano ali kakšno drugačno večino, temveč navaja možnost uporabe instituta konstruktivnega vzdržanja, ki pa nobeni državi ne onemogoča glasovanja proti neki odločitvi. "Ostaja možnost veta vsake države," je poudaril minister.

Podpisnice med drugim predlagajo pogostejšo uporabo neformalnih jedrnih skupin za pripravo možnosti ukrepanja, več delegiranja v smislu dopuščanja eni članici ali skupini članic, da zastopajo EU, več prostora in časa za sporne in občutljive politične razprave ter v posebnih okoliščinah pogostejšo uporabo skupnih izjav.

Vprašanje prehoda z odločanja s soglasjem k odločanju s kvalificirano večino tako v zunanji politiki kot pri davčnih temah bo po pričakovanjih pomembna tema v prihodnjem petletnem političnem ciklu.

Borrell podpira odločanje z večino

Borrell, recimo, podpira predlog Evropske komisije, da se najprej odpravi soglasje pri odločanju o treh vrstah tem v evropski zunanji politiki, in sicer o stališčih glede človekovih pravic, sankcijah in civilnih misijah.

Moje delo bi bilo veliko lažje, če bi odločali s kvalificirano večino, a treba je naprej korak za korakom, pri čemer pa bi končni cilj moral biti odločanje s kvalificirano večino v zunanji politiki, je Borrell pojasnil svoje stališče oktobra na zaslišanju v Evropskem parlamentu.