Ministri so sprejeli sklepe o odnosih EU-ja in ZDA, v katerih so potrdili strateški pomen čezatlantskega partnerstva kot najtesnejšega partnerstva na svetu, ki temelji na skupnih vrednotah in interesih, kulturnih in zgodovinskih vezeh ter geopolitični realnosti. Močno partnerstvo je bistveno za skupno varnost, stabilnost in blaginjo. Poleg tega so čezatlantski odnosi temelj mednarodne ureditve na podlagi skupnih pravil, so zapisali.

Pozdravili so namero novoizvoljenega ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se ZDA čim prej vrnejo k mednarodnemu podnebnemu dogovoru. Pozvali so k sodelovanju za poglabljanje gospodarskih odnosov in rešitev trgovinskih razhajanj ter k obravnavi vprašanja ameriških ukrepov z ekstrateritorialnimi učinki, med katerimi so ameriške sankcije proti Iranu, sprejete po odstopu od mednarodnega iranskega jedrskega dogovora.

Poudarili so tudi, da je čas za konkretne rezultate v podporo multilateralizmu, konkretno za nujno reformo Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ob tem so pozdravili zavezo prihajajoče administracije k večstranski diplomaciji in mednarodnim zavezništvom. Pozvali so tudi k ohranitvi iranskega jedrskega dogovora.

EU želi po Bidnovi zmagi nov začetek v odnosih z ZDA, saj se je v mandatu republikanca Donalda Trumpa s spodkopavanjem multilateralizma čezatlantska vez močno skrhala. Pri tem želi ZDA prepričati, da so prizadevanja za krepitev strateške avtonomije EU-ja tudi v ameriškem interesu.

Koncept strateške avtonomije: Delovati večstransko, ko je to mogoče, in avtonomno, ko je to potrebno
Ministri so razpravljali tudi o konceptu strateške avtonomije, ki je v preteklih tednih sprožil vročo polemiko. Tudi tokratna razprava je bila po Borrellovih besedah intenzivna. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije je po njej poudaril, da pri strateški avtonomiji ne gre za protekcionizem in za oddaljevanje od zveze Nato ter da ni uperjena proti nikomur.

"Zmožni moramo biti delovati večstransko, ko je to mogoče, in avtonomno, ko je to potrebno," je poudaril Borrell in te besede ponazoril s pomanjkanjem zaščitnih mask v članicah Unije po izbruhu pandemije. V razpravi o konceptu strateške avtonomije gre za semantiko, a besede so pomembne, še pravi Borrell in predlaga, da bi govorili o strateški avtonomiji kot o neodvisnosti.

Strateška razprava o odnosih z ZDA je predvidena tudi na vrhu EU-ja ta konec tedna v Bruslju. Odnosi naj bi, kot kažejo tudi ministrski sklepi, temeljili na petih stebrih: boju proti covidu-19, krepitvi gospodarskega okrevanja, boju proti podnebnim spremembam, obrambi multilateralizma in skupnih vrednot ter spodbujanju miru in varnosti.

Nov pravni okvir za evropski sistem sankcij za kršilce človekovih pravic

Poleg tega so zunanji ministri v ponedeljek potrdili nov pravni okvir za evropski sistem sankcij za kršilce človekovih pravic po vzoru ameriškega zakona Magnicki, a za zdaj brez imen. EU se je tako opremil s sistemom, ki bo v primeru resnih kršitev omogočal neposredno kaznovanje posameznikov, podjetij ter državnih in nedržavnih organov po vsem svetu.

Sistem so ministri potrdili eno leto po tem, ko so se dogovorili za sprožitev priprav evropskega sistema sankcij, in nekaj dni pred mednarodnim dnem človekovih pravic, ki se zaznamuje 10. decembra. Gre sicer za sankcije, ki jih EU že uporablja: kaznovanje posameznikov s prepovedjo potovanj na ozemlje Unije ter za kaznovanje fizičnih in pravnih oseb z zamrznitvijo premoženja. Poleg tega posamezniki in pravne osebe v EU-ju ne smejo neposredno ali posredno financirati kršilcev na seznamu.

Sankcije bo mogoče uvesti v primeru genocida, zločinov proti človečnosti in drugih hudih kršitev človekovih pravic ali zlorab, na primer mučenja, suženjstva, zunajsodnih ubojev ter arbitrarnih odvzemov prostosti ali pridržanj. Prav tako jih bo mogoče uvesti v primeru drugih kršitev in zlorab, če so te razširjene, sistematične ali kako drugače vzbujajo resno zaskrbljenost.